III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Pri oceni invalidnosti je potrebno upoštevati svoj poklic, kot je opredeljen v 3. odstavku 63. člena ZPIZ-2. Gre za delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Upoštevajo se torej delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in tudi vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1, širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen.
Po 6. odstavku 63. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanec, ki ni vključen v obvezno zavarovanje, zahteva, da za delo iz 3. odstavka tega člena šteje delo, ki ga je opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti. Tudi pri ugotavljanju invalidnosti po 6. odstavku 63. člena ZPIZ-2 je potrebno izhajati iz splošne definicije poklica, in razen dela, ki ga je zavarovanec opravljal najmanj eno leto v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti, upoštevati tudi dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Upoštevati je torej potrebno vsa dela, ki jih je zavarovanec opravljal.
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca. V premoženjskem delovnem sporu, kakršen je predmetni, ni predpisano pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR člen 38, 38/2, 72.. ZDR-1 člen 40, 40/3.. OZ člen 5, 60, 60/2, 83.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - delavski direktor - prenehanje funkcije - poslovodna oseba - načelo vestnosti in poštenja
Sklicevanje tožene stranke na ničnost konkurenčne klavzule, ki jo je sama vnesla v pogodbo o zaposlitvi tožnika, vedoč, da je v nasprotju s prisilnimi predpisi, bi pomenila ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Glede na to, da je tožena stranka sestavila konkurenčno klavzulo in pogodbo o zaposlitvi za tožnika, bi bilo v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, če bi se ona sama lahko sklicevala na ničnost pogodbenega določila o konkurenčni klavzuli. Ni nepomembno, da je v času njene veljavnosti tožnik izpolnjeval obveznost iz konkurenčne klavzule in se vzdržal konkurenčnih ravnanj, tožena stranka pa se na ničnost sklicuje retroaktivno v povezavi z njeno obveznostjo plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, torej bi s tem oškodovala pogodbi zvesto nasprotno stranko.
Pravilno je stališče, da je v konkretni situaciji tožnik svoje obveznosti izpolnil že s tem, da v času veljavnosti konkurenčne klavzule ni opravljal toženi stranki konkurenčnega ravnanja, pri tem pa mu ni treba dokazovati, da je dejansko imel možnost konkuriranja toženi stranki.
Skladno z uveljavljeno sodno prakso je enostranski odstop od konkurenčne klavzule mogoč najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja.
delo s krajšim delovnim časom - denarno nadomestilo
Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje je podana v 1. odstavku 82. člena v zvezi s 86. členom ZPIZ‑2. Po slednji določbi ZPIZ-2 se zavarovancem s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, oz. 20 ur tedensko zagotavlja pravica do delnega nadomestila (1. odstavek), v nadaljnjih odstavkih pa urejen način in odstotki odmere denarne dajatve. Vendar je za rešitev konkretnega primera bistven tudi 1. odstavek 122. člena ZPIZ-2, po katerem se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
Seveda je potrebno ločiti pogoje za priznanje pravice do delnega nadomestila in pogoje za izplačevanje navedene denarne dajatve. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da ti niso vedno identični.
ZPP člen 318, 318/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zamudna sodba - ocena poskusnega dela
ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložitvi dejanski razlog za odpoved. Stališče sodišča prve stopnje, da presojana odpoved takšne obrazložitve ne vsebuje, je materialnopravno zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved, kar pa je toženka v konkretnem primeru storila.
Bistveno za odločitev je, da odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je toženka podala tožniku, vsebinsko ni utemeljena. Tožnik je delo uspešno opravljal, kar pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da za odpoved ni podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da listine, ki jih je predložila tožena stranka "obračun regresa za letni dopust" še ne dokazujejo, da je bil regres tožniku tudi dejansko izplačan.
Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo ob pravilnem stališču, da je dnevnica povračilo stroškov prehrane na službenem potovanju, pri čemer je službeno potovanje le tista pot, ki ne predstavlja rednega dela na sedežu delodajalca oziroma v kraju, dogovorjenem v pogodbi o zaposlitvi.
zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist - alternativni način izvršitve kazni zapora - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - kaznivo dejanje prisiljenja
Tako je sodišče prve stopnje poleg objektivnih in subjektivnih okoliščin upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja, okoliščine storitve kaznivega dejanja, obsojenčevo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju in v tej zvezi tudi njegovo nekritičnost do storjenega kaznivega dejanja (4. točka izpodbijanega sklepa). Prav te pa so tiste okoliščine, ki ne dopuščajo načina izvršitve kazni zapora le ob vikendih oziroma z delom v splošno korist.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv, v obrazložitvi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
III. kategorija invalidnosti - poklicna rehabilitacija
S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se določijo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, pri čemer sta zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije toženi stranki dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih 6 mesecev (tretji in peti odstavek 77. člena ZPIZ-2). V sporni zadevi je odločilno dejstvo, da je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe, saj tožnik ni izpolnjeval prevzetih obveznosti. V pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je celo izrazil željo po spremembi programa šolanja. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da izobraževanja ni mogel zaključiti zaradi zdravstvenih razlogov. Pa tudi če bi bili ti razlogi podani, bi moral o teh razlogih najprej obvestiti toženo stranko. Tožnik ni uspešno zaključil poklicne rehabilitacije, zato je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Posledično tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Glede na sodno prakso ugotovljeno ravnanje tožnika (prenašanja sedežne garniture oziroma njenega nalaganja v vozilo) ne sodi v kontekst zdravljenja, tudi če tožnik ni neposredno sklenil posla za prodajo prenosnika oziroma tudi če bi pri prenašanju sedežne garniture sodeloval le z (zdravo) levo roko. Da ravnanje tožnika po svoji vsebini ne sodi v kontekst zdravljenja izhaja iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zavarovanja). Tudi (kratkotrajno) zadrževanje v svoji trgovini ter opravljanje težjega fizičnega dela (oziroma pomoč pri tem) je v nasprotju z navodili zdravnika, saj tožnik ni imel dovoljenja za takšno aktivnost, ni pa mogoče navedenih ravnanj šteti primerljivih odhodu v trgovino zaradi nakupa nujnih potrebščin, za kar se zavzema tožnik. Namen bolniškega staleža je zdravljenje oziroma razbremenitev tožnika, če torej tožnik še ni bil sposoben za delo na svojem delovnem mestu pri toženi stranki, tudi očitani kršitvi že po naravi stvari ne morata predstavljati njegove razbremenitve oziroma zdravljenja, ki naj bi se ga zasledovalo z bolniškim staležem. Navedeni aktivnosti tožnika po intenzivnosti očitno presegata obseg vsakodnevnih manjših opravil (npr. odhodov v trgovino oziroma obiskov pri zdravniku), ki so mu bila dovoljena. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj razloga za izredno odpoved iz 2. in 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00026350
OZ člen 149, 150, 153, 153/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - soprispevek oškodovanca - kršitev varnostnih predpisov - nevarna dejavnost - krivdna ali objektivna odgovornost
Morebitna nepravilna uporaba oziroma kršitve varnostnih predpisov s strani delavca, ki prispeva k nastanku škode, lastnosti nevarnosti praviloma ne odvzame, vpliva pa na presojo prispevka oškodovanca.
ZPP člen 115, 282.. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija
Pritožbeno sodišče soglaša z razsojo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja in da so podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ti so vsebovani v opisu kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot jo je na podlagi odpovedi povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko je listine, izdane v izvršilnih postopkih, v katerih je bila sama stranka, zadržala, prikrivala dejanske okoliščine ter toženko tako spravila v zmoto oziroma jo pustila v zmoti. Zapeljala jo je, da je opustila pravočasen rubež njene plače, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist, oškodovani pa so bili njeni upniki.
zamudna sodba - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - odjava iz zavarovanj
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je tožba (razen v delu, glede katerega je tožbo zavrglo) sklepčna oziroma, da je tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nezakonito prenehanje delovnega razmerja, po materialnem pravu utemeljen, saj tožniku delovno razmerje (zgolj z odjavo iz zavarovanja) ni prenehalo na katerega od zakonitih načinov (77. člen ZDR-1), zlasti pa ne na podlagi njegove odpovedi.
ureditev meje v pravdnem postopku - povrnitev potrebnih stroškov - končni uspeh stranke v pravdi
Ker je postopek ureditve meje, ki sicer ni bila sporna (pravdne stranke so zatrjevale, da ta sploh ni bila sporna in je bil, tako iz podatkov spisa, po tožnikih naročen zaradi njune zahteve po obnovi postopka pridobitve gradbenega dovoljenja za nepremičnino tožencev) tekel izključno na zahtevo tožencev, in ker so geodetske storitve bile opravljene tudi za združitev njunih parcel (807/4 in 807/12 k.o. ...), tožnika nimata podlage za polovično povrnitev stroškov, ki sta jih za ureditev meje in za združitev parcel plačali geodetski družbi.