ZDSS-1 člen 72.. ZPIZ-2 člen 82, 82/3, 122, 122/1, 122/3.
nadomestilo za invalidnost - pravica do dela s krajšim delovnim časom
V ZPIZ-2, ki predstavlja pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve, je v 86. členu določeno, da ima pravico do delnega nadomestila zavarovanec s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko po prvem in drugem odstavku 82. člena tega zakona. Torej zavarovanec, ki ima priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno.
Pravico do dela s krajšim delnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, kot temeljno pravico, priznano skladno z določbo 82. člena ZPIZ-2, zavarovancu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Sloveniji, zagotavlja delodajalec (tretji odstavek 82. člena ZPIZ-2). Nadalje je v prvem odstavku 122. člena ZPIZ-2 določeno, da se delno nadomestilo izplačuje od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti. Drugače povedano, se zavarovancu delno nadomestilo izplačuje od dneva, ko mu delodajalec na podlagi ugotovljene preostale delovne zmožnosti in z odločbo priznane pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, zagotovi delo na ustreznem delovnem mestu. Od tedaj dalje, torej od dneva začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega, se delovnemu invalidu delno nadomestilo skladno z določbo 122. člena ZPIZ-2 tudi izplačuje in vse dokler opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
Prvostopenjsko sodišče je v točki 4 obrazložitve izpodbijanega sklepa pritožniku pojasnilo, zakaj mora na podlagi plačilnega naloga za plačilo sodne takse, z dne 14. 1. 2019, nerazdelno plačati sodno takso oziroma, da je podlaga za to drugi odstavek 15. člena ZST-1 in utemeljeno ni sledilo pritožnikovemu predlogu za popravek plačilnega naloga, saj se je ta nanašal na vsebino plačilnega naloga in ne na zgolj na morebitne formalne napake v njem.
ZPP člen 339, 339/2, 408, 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 106/6. URS člen 53, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
V skladu s 4. odstavkom 421. člena ZPP izda sodišče prve stopnje novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. V skladu s 6. odstavkom 106. člena ZZZDR predstavlja takšno spremenjeno okoliščino tudi situacija, če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči centra za socialno delo.
V tem konkretnem primeru ne gre za starševsko odtujevanje, kjer bi moralo sodišče zaradi onemogočanja stikov odvzeti materi varstvo in vzgojo v smislu določila 6. odstavka 106. člena ZZZDR, saj mati zavestno ne vpliva negativno na otroka v smislu, da bi zaradi tega oblikovala negativen odnos do očeta, oba starša pa s svojim vedenjem vplivata na negativen odnos otrok do očeta, mati na takšen način, da otroka seznanja o zapisnikih CSD-ja, sodnih zapisnikih, pa tudi tako, da v samem začetku tega postopka ni sprejela večkrat ponujenega svetovanja s strani CSD, katerega namen je bila ureditev in uskladitev starševskega odnosa, oče na drugi strani pa s tem, ko ne upošteva želja otrok oziroma ne drži obljub, da bodo na dopustu sami ali neprimerno reagira (npr. vpitje, grožnje ob neizvajanju stikov), ko otroka ne postopata tako, kot pričakuje sam. Glede na velik odpor otrok do stikov, ki so bili določeni s sodno poravnavo, je v korist otrok, da se sicer upošteva njuna želja po zmanjšanju stikov, da pa je potrebno zaradi kontinuitete odnosa z očetom, zaradi očetovskega lika, ki je pomemben pri psihofizičnem razvoju otrok, obdržati stike enkrat tedensko (med tednom) in vsak drugi vikend za nekaj ur, saj bo oče z nekajurnimi stiki obdržal kontinuiteto odnosa in po skupnih svetovanjih, katera sta se zavezala obiskovati oba starša, bodo postopoma lahko stiki potekali tudi v večjem obsegu z vključenimi prenočitvami pri očetu.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 51, 51/1, 51/1-2.
odmera nagrade izvedenca - stopnja zahtevnosti izvedenskega mnenja - kompleksno pravno razmerje - računalniški program - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Za presojo, ali gre za zelo zahtevno izvedensko mnenje, ni odločilen njegov obseg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00035520
ZPP člen 214 214/2, 251-254, 286, 286.b, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 131, 131/1. ZDLov-1 člen 10, 38, 44, 47, 47/1, 74, 77.
odškodnina za premoženjsko škodo - protipravno ravnanje - višina škode - izvedba dokaza z izvedencem
Kršitev določb 251. do 254. člena ZPP, ki vsebujejo pravila dokazovanja z izvedencem in pravila postopanja v primeru nejasnosti, pomanjkljivosti in nasprotij v samem izvedenskem mnenju predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, na katero se tožnica v pritožbi ne more uspešno sklicevati. Iz določbe 286. b člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica o tem, da sodišče prve stopnje zatrjevanih pomanjkljivosti izvedenskega mnenja oziroma cenitve izvedenca po njegovem ustnem zaslišanju ne bo še dodatno odpravljalo in da tudi ne bo določilo novega izvedenca, obveščena že na naroku za glavno obravnavo dne 11. 10. 2018, ko je takšen predlog tožnice sodišče prve stopnje zavrnilo kot nepotreben, bi morala tožnica najkasneje na tem naroku tudi uveljavljati zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ne gre za kršitev, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 286. b člena ZPP).
odpoved najemne pogodbe - rok za odpravo kršitev - najemna pogodba za nedoločen čas - neplačilo najemnine - osebni stečaj
Glede na to, da tožnica pred vložitvijo zahtevka na odpoved najemne pogodbe toženca ni opozorila na kršitev in mu tudi ni določila načina in roka za odpravo navedene kršitve, kar je predpostavka za odpoved najemne pogodbe po 3. odstavku 15. člena Najemne pogodbe (enako določilo vsebuje tudi 3. odstavek 103. člena SZ-1), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo in v točki 20 obrazložilo, da tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe ni utemeljen in posledično, ker najemna pogodba za nedoločen čas ni odpovedana, tudi ni utemeljen zahtevek na izselitev toženca iz predmetnega stanovanja, zato je sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani del sodbe ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, izrek sodbe je nerazumljiv, v obrazložitvi sodišča prve stopnje pa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - možnost seznanitve - fikcija vročitve - odsotnost osebe, pooblaščene za sprejem
Vročanje na naslovu, ki ga je brez pridržkov kot naslov pooblaščenca v pooblastilu, izročenem na naroku le en teden pred poskusom vročitve, navedla sama tožena stranka, zagotavlja razumno pričakovanje, da stranka za pisanje zve.
plačilo izvedenca - izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec
Pritožba nima prav, da bi moralo sodišče prve stopnje stroške D. d.o.o. obračunati skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pravice in obveznosti med pravnimi subjekti lahko nastanejo le na podlagi zakona ali pravnega posla, zato Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je podzakonski predpis za primere, kadar sodišče zaupa izvedensko delo subjektu, ki ni imenovan za sodnega izvedenca, ni mogoče uporabiti niti po analogiji.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/1-1(2), 272, 272/1, 272/1-2.
ločitvena pravica na zalogah - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni pogoj izpodbojnosti - domneva o obstoju pogojev za izpodbijanje - nastanek terjatve - pridobitev ločitvene pravice - sočasnost
Pojem sočasnosti oziroma besedna zveza "terjatev, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje" se ne sme jemati v strogem jezikovnem pomenu. To bi bilo v nasprotju z običajnimi življenjskimi okoliščinami, poslovno prakso in namenom zakonodajalca. Zato je treba v vsakem posameznem primeru presojati, ali so bila vsa odločilna pravna dejanja upoštevajoč vse relevantne okoliščine opravljena v običajnih in primernih časovnih okvirih.
ZDR-1 člen 49, 89, 89/1, 89/1-5, 118, 125, 125/1.. ZPP člen 357a.. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (1994) člen 11, 15, 15/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - krivdni razlog
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita zato, ker tožena stranka ni dokazala, da je v aktu o sistemizaciji za delovno mesto pomočnice direktorice določen pogoj poskusnega dela.
Pritožba utemeljeno graja materialnopravno stališče, da v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljanega poskusnega dela delavcu ni dopustno očitati kršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja poskusnega dela, oziroma da je v primeru takih očitkov mogoča le redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Res je sicer, da je kršenje pogodbenih obveznosti načeloma podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
ZIZ-UPB4 člen 38, 38/6. EZ-1 člen 478, 478/1. SPZ člen 8. Uredba o energetski infrastrukturi člen 3, 5. ZPP člen 214, 337, 337/1.
predmeti izvzeti iz izvršbe - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - nečelo superficies solo cedit - transformatorska postaja - neprerekano dejstvo - pritožbene novote
V skladu z Uredbo o energetski infrastrukturi transformatorske postaje in energetski transormatorji predstavljajo energetsko infrastrukturo za prenos in distribucijo električne energeij in ne (tudi) za njeno proizvodnjo (5. člen Uredbe). Glede na to pa so s prepovedjo izvršbe v okviru določbe prvega odstavka 478. člena EZ-1 v celoti zajete.
ZPP člen 286, 286/3.. ZDR člen 38, 38/2, 72.. ZDR-1 člen 40, 40/3.. OZ člen 5, 60, 60/2, 83.
konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule - delavski direktor - prenehanje funkcije - poslovodna oseba - načelo vestnosti in poštenja
Sklicevanje tožene stranke na ničnost konkurenčne klavzule, ki jo je sama vnesla v pogodbo o zaposlitvi tožnika, vedoč, da je v nasprotju s prisilnimi predpisi, bi pomenila ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. Glede na to, da je tožena stranka sestavila konkurenčno klavzulo in pogodbo o zaposlitvi za tožnika, bi bilo v nasprotju s prepovedjo zlorabe pravic, če bi se ona sama lahko sklicevala na ničnost pogodbenega določila o konkurenčni klavzuli. Ni nepomembno, da je v času njene veljavnosti tožnik izpolnjeval obveznost iz konkurenčne klavzule in se vzdržal konkurenčnih ravnanj, tožena stranka pa se na ničnost sklicuje retroaktivno v povezavi z njeno obveznostjo plačila nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, torej bi s tem oškodovala pogodbi zvesto nasprotno stranko.
Pravilno je stališče, da je v konkretni situaciji tožnik svoje obveznosti izpolnil že s tem, da v času veljavnosti konkurenčne klavzule ni opravljal toženi stranki konkurenčnega ravnanja, pri tem pa mu ni treba dokazovati, da je dejansko imel možnost konkuriranja toženi stranki.
Skladno z uveljavljeno sodno prakso je enostranski odstop od konkurenčne klavzule mogoč najkasneje do trenutka prenehanja delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožena stranka je iz utemeljenih razlogov po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ob upoštevanju določbe prvega odstavka 109. člena ZDR‑1 tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je namreč delavcem vročala nove pogodbe o zaposlitvi in za vročitev teh pogodb nekaterim delavcem, ki jih niso želeli prevzeti, pooblastila vodjo projekta. Ta je tožniku že dvakrat pred spornim dogodkom poskušal vročiti v podpis novo pogodbo o zaposlitvi oziroma poziv, da naj se zglasi v kadrovski službi in to pogodbo prevzame, kar je tožnik odklonil. Spornega dne mu je na 12. redni seji sveta delavcev znova želel vročiti ta poziv, a ga je tožnik verbalno napadel.
III. kategorija invalidnosti - poklicna rehabilitacija
S pogodbo o poklicni rehabilitaciji se določijo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, pri čemer sta zavarovanec in izvajalec poklicne rehabilitacije toženi stranki dolžna poročati o izvajanju in poteku poklicne rehabilitacije najmanj vsakih 6 mesecev (tretji in peti odstavek 77. člena ZPIZ-2). V sporni zadevi je odločilno dejstvo, da je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe, saj tožnik ni izpolnjeval prevzetih obveznosti. V pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je celo izrazil željo po spremembi programa šolanja. Tožnik ni predložil nobenega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da izobraževanja ni mogel zaključiti zaradi zdravstvenih razlogov. Pa tudi če bi bili ti razlogi podani, bi moral o teh razlogih najprej obvestiti toženo stranko. Tožnik ni uspešno zaključil poklicne rehabilitacije, zato je tožena stranka odstopila od sklenjene pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Posledično tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 115, 282.. ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 211.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija
Pritožbeno sodišče soglaša z razsojo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja in da so podani vsi znaki kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. Ti so vsebovani v opisu kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, kot jo je na podlagi odpovedi povzelo sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe. Kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 stori kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnica je s tem, ko je listine, izdane v izvršilnih postopkih, v katerih je bila sama stranka, zadržala, prikrivala dejanske okoliščine ter toženko tako spravila v zmoto oziroma jo pustila v zmoti. Zapeljala jo je, da je opustila pravočasen rubež njene plače, s čimer je tožnica pridobila protipravno premoženjsko korist, oškodovani pa so bili njeni upniki.
zakonito dedovanje - vračunanje daril - vračunanje daril v dedni delež - idealna ali realna kolacija - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje izreka s samim seboj - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ustanova vračunanja daril omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila že za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša vrednost darila ali volila. Za darilo je šteti kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča. Če zapuščine ni toliko, da bi sodedič, ki zahteva vračunanje, dobil ustrezno vrednost, ne dobi dedič, kateremu se darilo vračuna, ničesar iz zapuščine, ni pa tudi ničesar dolžan vrniti. Pravilo, da dedič, ki je dobil v vrednosti večje darilo ali volilo, kot je vrednost njegovega dednega deleža, ni dolžan ničesar vrniti v zapuščino, pa ne velja tedaj, če bi bil s tem prikrajšan nujni delež sodediča. Zakoniti dedič, v čigar dedni delež je vračunati darilo ali volilo, si lahko izbere način vračunanja. Lahko se odloči za vračunanje vrednosti darila ali volila (idealna kolacija), ali pa se odloči, da bo darovani predmet in natura vrnil v zapuščino (realna kolacija.) Če dedič ne vrne darovanega predmeta v zapuščino, se opravi vračunanje računsko (idealna kolacija) tako, da se pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila. Ker čas daritve ni istoveten s časom zapustnikove smrti, se darilo oceni po vrednosti ob zapustnikovi smrti glede na stanje ob daritvi.
Okoliščine konkretnega primera vzbujajo globok dvom v resničnost trditev tožnika o vsebini dogovorov med pogodbenima strankama potem, ko je v letu 2001 toženec prenehal z gostinsko dejavnostjo. Z gotovostjo je sicer mogoče ugotoviti, da je prišlo do spremembe – prenovitve Pogodbe, ne pa tudi točno kaj sta se dogovorili pogodbeni stranki. Prišlo je torej do prenovitve Pogodbe, zato ta ne velja več (prvi odstavek 323. člena OZ) in ne more predstavljati pravne podlage za povrnitev tožnikovih vlaganj v prostore, iz katerih je bil deložiran toženec. Deložacija je sicer res dejanska podlaga za uveljavljanje zahtevkov iz naslova vlaganj v prostore, vendar ne od najemnika, pač pa od lastnika prostorov. Pravno podlago za zahtevek tožnika, da mu toženec povrne vlaganja, bi lahko bila le pogodbena zaveza toženca za povračilo vlaganj, ki pa je tožnik ni dokazal.