ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39, 52. OZ člen 131, 131/1.
predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pravno priznana škoda - okvara sluha - pok petarde - odmera nagrade izvedencu - pravica do plačila
Zahtevnost izvedenskega dela in druge okoliščine lahko vplivajo le na višino nagrade, na samo pravico izvedenca do plačila za delo pa ne. Tudi nestrinjanje stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico izvedenca do plačila za opravljeno delo ne vpliva. Nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca tako spada v sklop dokazne ocene, ne pa v okvir presoje pravilnosti sklepa o odmeri nagrade. Le v primeru evidentno neskrbnega in nestrokovnega dela izvedenca, mu je plačilo mogoče odreči.
Če je delna izguba sluha oziroma okvara sluha posledica enkratnega močnega poka, je to takoj zaznavno, poškodovanec ima resne težave, zato si je v sedanjem času težko predstavljati, da ne obišče zdravnika.
Postavljeni izvedenec je kot strokovnjak medicinske stroke, specializiran za otorinolaringologijo, usposobljen za ugotavljanje poškodb sluha in zdravstvenih posledic v primeru poškodbe sluha. Tožnik pa se očitno spozna na meritve zvoka in druge tehnične značilnosti zvoka, kar pa ne pomeni, da se spozna tudi na sluh.
pogodba o poslovnem sodelovanju - temeljno razmerje - financiranje gradnje - trajno pogodbeno razmerje - nefiksna pogodba - prekinitev pogodbe - odstop od pogodbe - vrnitev denarnih sredstev - jasna določila
To, da so se posamične pogodbe podaljševale in da je toženka po prenehanju njihovih veljavnosti pristajala na nadaljevanje aktivnost v zvezi z gradnjo, še ne pomeni, da takšno razmerje lahko traja v nedogled, kot to zmotno meni pritožnica.
predpogodba - nakup nepremičnin - pogoji za sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogojev - povzročitev škode - odškodninska odgovornost
Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 111, 111/1.
ustanovitev stavbne pravice - nadomestilo za stavbno pravico - učinki razvezane pogodbe - prekinitev in mirovanje postopka - predhodno vprašanje
Sodna praksa je glede reševanja predhodnih vprašanj že večkrat zavzela stališče, da o predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.
ZVEtL-1 člen 3, 18, 20, 24. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - smiselna uporaba določb ZPP - postopek vzpostavitve etažne lastnine - namen postopka - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi - objektivna merila - domneva - dokazni standard verjetnosti - stopnja verjetnosti - načelo ekonomičnosti - prekluzija v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižno stanje - pridobitev lastninske pravice
Po določilu 3. člena ZVEtL-1 se za vprašanja, ki niso posebej urejena z zakonom, uporabljajo določila ZNP. Ta v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP, v katerem je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Sodna praksa to določbo uporablja predvsem pri predlagalnih postopkih, kot je tudi obravnavani, vendar ob izhodišču, da so udeleženci na to opozorjeni. Pri tem upošteva smisel in namen postopka, ki je v konkretnem primeru v uskladitvi zemljiškoknjižnih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, in zakonski namen prekluzije, da se preprečijo zlorabe in neupravičeno podaljševanje postopka.
Glede na namen postopka, kjer ne gre za spor med dvema strankama, temveč za uskladitev evidenc z dejanskim stanjem, pri čemer med udeleženci obstoji soglasje o načinu uskladitve, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP v takšnih okoliščinah ne bi bila v skladu s pravno naravo postopka in njegovim smotrom, pa tudi ne v skladu z načelom procesne ekonomije.
Sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je poudarjeno načelo ekonomičnosti zaradi hitrejše in celovitejše ureditve stanja stavbe kot celote in razmerij v njej, odloča na podlagi domnev, ki jih določa ZVEtL-1, in dokaznih pravil, z nižjim dokaznim standardom, torej z verjetnostjo. Zaradi teh značilnosti pravnomočna odločba v tem postopku tudi ni materialno temveč le formalno pravnomočna in ne pomeni ovire, da tisti, ki zatrjuje pravico, tega ne bi mogel uveljavljati v drugem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024773
KZ-1 člen 186, 186/1, 20, 20/2. ZKP člen 358, 358-4. ZPPPD člen 7, 7/2, 7/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - namen prodaje
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta obdolženca po subjektivni in objektivni plati izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, pa je pritrditi pritožnici, da je neutemeljeno zaključilo, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom njunega dejanja in posledicami, ki bi jih zanju povzročila sodba. Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da dejanje, ki sta ga izvršila obdolženca, ni mogoče šteti kot dejanje majhnega pomena ter da razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče obrazložilo, zakaj naj bi bila podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obdolžencema obsodilna sodba, niso prepričljivi.
OZ člen 395, 395/1, 1012, 1017, 1017/3, 1017/4, 1022, 1022/1, 1034, 1034/1, 1034/3.
poroštvena obveznost - obseg porokove odgovornosti - zastaranje poroštvene obveznosti - pretrganje zastaranja - stečaj glavnega dolžnika - solidarna obveznost dolžnika in poroka - dva izvršilna naslova za isti dolg
Zaradi akcesorne narave poroštva poroštvena obveznost deli usodo glavne obveznosti, kar pomeni, da ima upnik od poroka pravico terjati tisto, kar lahko zahteva od glavnega dolžnika. Ker porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi (četrti odstavek 1017. člen OZ), po tretjem odstavku istega člena pa mora porok povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika, lahko tožeča stranka od toženke zahteva plačilo terjatve v višini, ki je bila priznana v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika.
V primeru, ko je o terjatvi zoper solidarnega (glavnega) dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba dolžnika iste terjatve obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 395. člena OZ upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti terjatve plačane dvakrat. Z ustreznim oblikovanjem izreka se tako prepreči, da bi za isto terjatev obstajala dva izvršilna naslova.
ZOZP člen 18, 18/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 15, 19. OZ člen 174, 299, 299/2. ODZ paragraf 1489, 1497, 1502.
subrogacija - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - avstrijski nosilec zavarovanja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravo EU - invalidnost - invalidnost kot trajno stanje - mesečna renta - pridobitne sposobnosti - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - uporaba tujega (avstrijskega) prava - zastaranje terjatve - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - zakonske zamudne obresti
Materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tako glede vprašanja subrogacije (prehoda zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na nosilca socialnih zavarovanj) kot tudi glede vprašanja vrste oziroma obsega zahtevkov, ki jih ima nosilec socialnega zavarovanja v razmerju do povzročitelja škode, treba uporabiti pravo države, ki ji pripada nosilec socialnega zavarovanja, je oprta na Uredbo (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obveznost držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov določa zakonodaja nosilca zavarovanja (kar za konkretni primer pomeni, da se mora cesija, do katere je prišlo po avstrijskem pravu, upoštevati tudi v Republiki Sloveniji).
Subrogacijski zahtevek nosilca socialnega zavarovanja je treba presojati po pravu nosilca socialnega zavarovanja, razen, če bi izvajanje pravic po tem pravu presegalo pravice oškodovanca do tretje osebe, odgovorne za poškodbo, po pravu države škodnega dogodka. Subrogacijski zahtevek tožnice je torej po višini omejen v tem smislu, da tožnici ne bi bilo mogoče priznati večjega obsega pravic, kot jih ima oškodovanec (zavarovanec) do tretje osebe, odgovorne za poškodbo, po slovenskem pravu.
Vprašanje zastaranja je neločljivo povezano s terjatvijo, zato že dikcija 19. člena Uredbe Rim II (da se po pravu, ki ureja obveznosti tretje osebe do upnika, presodi, ali in do kakšne mere ima ta tretja oseba pravico uveljavljati terjatve proti dolžniku) ne omogoča presoje, da bi se glede vsebine oziroma obsega subrogacijskega zahtevka uporabilo avstrijsko pravo, glede zastaranja pa slovensko pravo.
Izhajajoč iz predpostavke, da je toženec ravnal pošteno (torej da izjav ni podal z namenom zavajanja tožnice), je treba ugotoviti, da je toženec izjave podal z namenom, da tožnico začasno odvrne od (sodnega) uveljavljanja terjatve. Glede na izraženi namen in okoliščine, v katerih so bile izjave dane, so bile po presoji pritožbenega sodišča izjave jasen izraz toženčeve volje o priznanju tožničine pravice do povrnitve izplačane trajne invalidske rente (do 1. 3. 2014, 31. 12. 2015 oziroma 31. 12. 2016). Zaradi toženčevega priznanja pravice je bilo zastaranje pretrgano (prekinjeno).
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravic iz invalidskega oziroma nezgodnega zavarovanja (trajna invalidska renta), oziroma pri uresničevanju obveznosti nosilca socialnega zavarovanja, je relevantna nacionalna zakonodaja. Upravičenost zavarovanca do trajne invalidske pokojnine (v ta okvir sodi tudi ugotovitev deleža invalidnosti) je tožnica ugotavljala na podlagi avstrijske zakonodaje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagani stroški računovodskih storitev na zgornji meji, vendar jih je upravitelj obrazložil in navedel razloge za svoj predlog (dodatno delo zaradi neurejene dokumentacije), zato jih sodišče sprejema kot primerne. Opozarja pa, da je upravitelj dolžan v skladu z določbo četrtega in petega odstavka 356. člena ZFPPIPP predlagati spremembo predračuna, če se izkaže, da nek obseg določenih stroškov, kot je bil v predračunu, ni več potreben. Slednje stori sodišče tudi na zahtevo upniškega odbora.
popis zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine. Zakonska pravica dediča, da zahteva popis pokojnikovega premoženja, temelji na predpostavki, da ima dedič pravni interes za ta ukrep za zavarovanje zapuščine. Le ob vednosti o tem, kakšen je bil obseg zapustnikovega premoženja in kaj ga sestavlja, bo namreč lahko učinkovito uveljavil svoja dednopravna upravičenja.
URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
ZPP člen 360, 360/1, 443, 458, 458/1. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 24.
evidence - napačni podatki v uradnih evidencah - preverjanje resničnosti podatkov v elektronskih evidencah - javni vodovod - oskrba s pitno vodo - spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Tožnica je kot upravljalka javnega vodovoda in oseba, ki glede na vsebino Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini M. vodi kataster javnega vodovoda in ostale evidence, dolžna osebi, ki se želi priključiti na javni vodovod, dati pravilne podatke o lokaciji bodočega priključka. Vendar pa je tožnica to dolžnost v konkretnem primeru izpolnila s tem, ko je tožencu dala podatek kot je bil vpisan v katastru oziroma njeni evidenci na podlagi geodetskega posnetka, ki ji ga je posredoval pravni prednik toženca kot investitor. Normativna ureditev tožnici nalaga le dolžnost ustvarjati zbirko podatkov, ne pa tudi preverjanja prejetih podatkov.
V pravdni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), saj vtoževani znesek ne presega 2.000 EUR. Po prvem odstavku 458. člena ZPP je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja niso dovoljeni pritožbeni razlogi.
procesnopravna jamstva - pomoč prava neuki stranki - pravica stranke do odvetnika - dedni dogovor - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - oporoka - pristnost oporoke - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Podlage, po kateri bi moralo sodišče zapuščinsko obravnavo prekiniti in preložiti, da bi se imel pritožnik možnost posvetovati z odvetnikom, v določilih ZPP in ZD ni najti, niti navedeno ni običajna praksa v zapuščinskih postopkih.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča le z izrednim pravnim sredstvom, to je s tožbo za razveljavitev sodne poravnave po 392. členu ZPP.
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - opustitev nadzora nad psom - otrok kot oškodovanec - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Podan je temelj odškodninske odgovornosti toženke na podlagi drugega odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika.
Tožnik ni trdil in dokazoval, da bi bile pri njem prisotne kakšne posebne osebne lastnosti in stanje, zaradi česar bi trpel večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
gospodarski subjekt - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevek - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - učinki razvezane pogodbe
Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz prvega odstavka 468. člena OZ. Ti so: (1) pravica zahtevati, da prodajalec pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost, in sicer bodisi tako, da napako odpravi bodisi tako, da izroči drugo stvar brez napake, (2) pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine in (3) pravica odstopiti od pogodbe. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je treba razlikovati med primeri, (1) ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak oziroma zamenjavo stvari, in med primeri, (2) ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).
Iz zgornje obrazložitve sledi, da po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni veljavno odstopila od pogodbe (po prvem odstavku 470. člena OZ) oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu (na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 170. člena OZ). Zato mora svojo pogodbeno obveznost izpolniti (9. člen, prvi odstavek 239. člena in prvi odstavek 435. člena OZ). To pomeni, da mora les v dobavljeni količini plačati po dogovorjeni ceni. Ker je 29,96 m3 že plačala, mora plačati še presežek med 29,96 m3 in 32, 319 m3 v znesku 415,79 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, navedenega na računu, torej od 11. 11. 2016 do plačila. S tem dnem je namreč prišla v zamudo, saj svoje ni izpolnila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).
OZ člen 12, 46, 82, 82/1, 82/2, 83, 196, 199. ZCes-1 člen 10.
gradbena pogodba - javne ceste - plačilo za dodatno opravljena dela - razlaga pogodbe - splošni pogoji FIDIC - cena na enoto - cena, določena s klavzulo ključ v roke - praksa, vzpostavljena med strankama
Tehnične specifikacije ne urejajo pogodbenih pogojev med naročnikom in graditeljem javne ceste in niso namenjene urejanju vprašanj, katera od pogodbenih strank bo krila stroške materiala za izvedbo posameznih del.
Praksa vzpostavljena med strankama po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Zato pride v poštev le v primerih, ko je vsebina pogodbenega razmerja med strankama pomanjkljivo ali nejasno opredeljena.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - začasni ukrepi - zavarovanje zapuščine - hramba zapuščinskih stvari - nujnost ukrepa - skupno upravljanje z dediščino - razpolaganje dediča z zapuščino
Odreditev hrambe zapuščinskih stvari je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje, neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitve drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
tožba za vrnitev darila v zapuščino - predhodno vprašanje - obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine - ničnost darilne pogodbe
Obseg zapuščine je ena izmed postavk za izračun, ali je zapustnik z darili med živimi presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine in tako načel oziroma izčrpal nujni delež in gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža.
gospodarski spor majhne vrednosti - utesnitev zahtevka - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - osebna vročitev poziva - fikcija umika
V tem gospodarskem sporu ni mogoče upoštevati pravil postopka v sporih majhne vrednosti, saj odločitev o delnem umiku zahtevka, ki je predmet sedaj izpodbijanega sklepa, še ni pravnomočna. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v znesku 6.000,00 EUR, gre za znesek, ki v gospodarskih sporih presega prag vrednosti za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP).