ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - onemogočen preizkus sodbe - neodpravljiva postopkovna napaka - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se glasi, kot je povzeto v tej točki izreka, vendar pa ta izrek sploh ne vsebuje odločitve o tožbenem zahtevku. Tak izrek sodbe je nerazumljiv, kar predstavlja uradoma upoštevno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
predpogodba - nakup nepremičnin - pogoji za sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogojev - povzročitev škode - odškodninska odgovornost
Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00025436
ZPP člen 339, 339-2, 339/2-8. ZVPot člen 22, 23. ZPotK člen 21, 21/1.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - povprečni potrošnik - pojasnilna dolžnost banke - pravica do informiranosti - konkludentno ravnanje - pooblastitev za zastopanje - venire contra factum proprium - pravica do obravnavanja pred sodiščem - pravica do izvedbe dokaza
Res sicer obstaja pojasnilna dolžnost banke ne glede na izražen interes stranke, vendar je konkretni primer poseben. Tožnica je za pogajanja z banko pooblastila toženca, zato je za izpolnitev pojasnilne dolžnosti zadoščalo, da je toženka vse potrebne informacije posredovala tožencu.
Togo vztrajanje pri standardu povprečnega potrošnika bi bilo v obravnavanem primeru neživljenjsko tudi iz razloga, ker je bil toženec v tistem času že usposobljen kreditni svetovalec, tudi za kredite v CHF, zaradi česar glede znanja in izkušenj na področju bančnih storitev ni bil v slabšem položaju od toženke. Ker je pri sklepanju istovrstnih kreditnih pogodb sam svetoval drugim potrošnikom, je že razpolagal z vsemi relevantnimi informacijami. Toženka ga zato ob odločitvi za najem kredita ni bila dolžna ponovno opozarjati, da s pogodbo prevzema tečajno tveganje.
pridobitev (so)lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - numerus clausus stvarnih pravic - pridobitev in obstoj lastninske pravice - trditveno in dokazno breme - geodetska napaka
V skladu z določilom 39. člena SPZ se lastninska pravica pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Sistem pravnih temeljev za pridobitev lastninske pravice je zaprt sistem po načelu numerus clausus, kar pomeni, da na drugi podlagi kot tisti, ki jo določa SPZ, lastninska pravica ne more nastati. Ker SPZ realne subrogacije kot pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice ne predvideva, je tožnikova tožba na ugotovitev solastninske pravice na parceli 1038/1 materialnopravno nesklepčna.
Tožnik bi za utemeljenost zahtevka na ugotovitev lastninske pravice moral izkazati obstoj svojega veljavnega pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice, zato so njegove trditve o odsotnosti pravne podlage toženke za pridobitev lastninske pravice, za odločitev v zadevi nerelevantne.
Tožnik ni trdil, da se odvzetih 1047m2 parcele 1041 nahaja na parceli 1038/1, saj je navedel, da so iz priključenega dela parcele 1041 nastale druge parcele. Zato tudi sklicevanje na napako geodetskega organa pri parcelaciji za odločitev o obstoju lastninske pravice na parceli 1038/1 ni utemeljeno.
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 30, 30/1, 30/3. ZEN člen 24, 77, 77/2. SPZ člen 271, 271/2.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe v etažni lastnini - posamezni del stavbe - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - nadstrešek - stavbna pravica
Podana je situacija, ko sta ob uveljavitvi SPZ zemljišče in stavba v lasti različnih lastnikov (drugi odstavek 271. člena SPZ) in zemljišča pod stavbo ni mogoče določiti kot pripadajoče zemljišče stavbe. V takem primeru se ugotovi obstoj stavbne pravice in se jo vpiše kot splošni skupni del stavbe (tretji odstavek 30. člena ZVEtL-1).
preužitek - dokazna ocena - trditveno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - pogodba o preužitku
Tako pravna teorija kot ustaljena sodna praksa jasno zastopata stališče, da je treba tudi za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, za vložitev tožbe uporabiti enoletni rok.
Pravilno je ugotovljeno, da sporna pogodba o preužitku ni niti delno darilna, ampak je v celoti odplačna.
Sodišče mora upoštevaje ustavno načelo enakosti pred zakonom enake položaje obravnavati enako in različne različno. V tem primeru glede na jasno zakonsko določbo, sodišče ne more slediti pritožničini razlagi, ki upniku odreka procesno upravičenje. Vsi upniki, ki terjatve priglasijo pod odložnim pogojem, smejo opravljati svoja procesna upravičenja v postopkih zaradi insolventnosti, čeprav obstaja možnost, da se odložni pogoj do končne razdelitve ne bo uresničil in bo njihova terjatev prenehala. ZFPPIPP nikjer ne omejuje njihovega procesnega upravičenja.
Kadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje.
Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi navedena valuta in vrsta tečaja. Tudi ni odločilno, da toženka ni oglašala kreditov v CHF, da je tožnikom najprej ponudila kredit v EUR in da je prva tožnica nato sama zahtevala kredit v CHF. Prav zato, ker ni bila kreditno sposobna za kredit v domači valuti, bi jo morala toženka še bolj skrbno in natančno opozoriti na posledice prevzema tečajnega tveganja. Informacije bi morala tožnikom ponuditi ne glede na njihov izraženi interes, pri tem pa se ne bi smela zanašati na njihove izkušnje in izobrazbo. Dejstvo, da banka ni mogla natančno predvideti bodočega gibanja tečaja, nima nobenega vpliva na njeno pojasnilno dolžnost. S tožniki bi morala deliti vse informacije, ki so bile pomembne za sklenitev pogodbe, vključno s tveganji, ki jih pogodba prinaša.
Okoliščine konkretnega primera vzbujajo globok dvom v resničnost trditev tožnika o vsebini dogovorov med pogodbenima strankama potem, ko je v letu 2001 toženec prenehal z gostinsko dejavnostjo. Z gotovostjo je sicer mogoče ugotoviti, da je prišlo do spremembe – prenovitve Pogodbe, ne pa tudi točno kaj sta se dogovorili pogodbeni stranki. Prišlo je torej do prenovitve Pogodbe, zato ta ne velja več (prvi odstavek 323. člena OZ) in ne more predstavljati pravne podlage za povrnitev tožnikovih vlaganj v prostore, iz katerih je bil deložiran toženec. Deložacija je sicer res dejanska podlaga za uveljavljanje zahtevkov iz naslova vlaganj v prostore, vendar ne od najemnika, pač pa od lastnika prostorov. Pravno podlago za zahtevek tožnika, da mu toženec povrne vlaganja, bi lahko bila le pogodbena zaveza toženca za povračilo vlaganj, ki pa je tožnik ni dokazal.
tožba za vrnitev darila v zapuščino - predhodno vprašanje - obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - razpoložljivi del zapuščine - ničnost darilne pogodbe
Obseg zapuščine je ena izmed postavk za izračun, ali je zapustnik z darili med živimi presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine in tako načel oziroma izčrpal nujni delež in gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža.
gospodarski spor majhne vrednosti - utesnitev zahtevka - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - osebna vročitev poziva - fikcija umika
V tem gospodarskem sporu ni mogoče upoštevati pravil postopka v sporih majhne vrednosti, saj odločitev o delnem umiku zahtevka, ki je predmet sedaj izpodbijanega sklepa, še ni pravnomočna. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev v znesku 6.000,00 EUR, gre za znesek, ki v gospodarskih sporih presega prag vrednosti za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP).
odgovornost imetnika živali - ugriz psa - opustitev nadzora nad psom - otrok kot oškodovanec - odmera nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Podan je temelj odškodninske odgovornosti toženke na podlagi drugega odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika.
Tožnik ni trdil in dokazoval, da bi bile pri njem prisotne kakšne posebne osebne lastnosti in stanje, zaradi česar bi trpel večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
ZFPPIPP člen 347, 342, 342/5. OZ člen 7, 7/3, 86, 86/2.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - zloraba pravice
Po presoji pritožbenega sodišča pravic pridobljenih z zlorabo - na nepošten način - ni mogoče pravno varovati, kar navkljub določbi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP velja tudi za kupca nepremičnine v stečajnem postopku in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, o čemer se je že izrekla obstoječa sodna praksa na katero se v izpodbijani sodbi sklicuje tudi sodišče prve stopnje.
Toda takšno pravno varstvo je upravičeno le v izjemnih primerih, ko bi šlo za zlorabo stečajnega postopka oziroma za zlorabo pri prodaji v stečajnem postopku, torej za naklepno ravnanje z nedovoljenim namenom pridobitve (kupčeve) lastninske pravice na nepremičninah na škodo upravičenkine predkupne pravice.
ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - procesna ovira
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
gospodarski subjekt - posebnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - prodajna pogodba - pravice kupca - jamčevalni zahtevek - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - če pogodba ni izpolnjena v dodatnem roku - učinki razvezane pogodbe
Kupec, ki je o stvarni napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke iz prvega odstavka 468. člena OZ. Ti so: (1) pravica zahtevati, da prodajalec pravilno izpolni svojo pogodbeno obveznost, in sicer bodisi tako, da napako odpravi bodisi tako, da izroči drugo stvar brez napake, (2) pravica zahtevati sorazmerno znižanje kupnine in (3) pravica odstopiti od pogodbe. V primeru uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov je treba razlikovati med primeri, (1) ko kupec zahteva le (pravilno) izpolnitev pogodbe, kar predstavlja uveljavljanje jamčevalnega zahtevka za odpravo napak oziroma zamenjavo stvari, in med primeri, (2) ko kupec zahteva (pravilno) izpolnitev pogodbe v določenem roku, kar predstavlja uveljavljanje odstopa od pogodbe kot jamčevalnega zahtevka. V prvem primeru potek (s strani kupca nedoločenega) primernega roka za (pravilno) izpolnitev nima za posledico prenehanja pogodbe, v drugem primeru pa je s potekom (s strani kupca določenega) roka za (pravilno) izpolnitev pogodba razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).
Iz zgornje obrazložitve sledi, da po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka ni veljavno odstopila od pogodbe (po prvem odstavku 470. člena OZ) oziroma ni prišlo do razveze pogodbe po samem zakonu (na podlagi 471. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 170. člena OZ). Zato mora svojo pogodbeno obveznost izpolniti (9. člen, prvi odstavek 239. člena in prvi odstavek 435. člena OZ). To pomeni, da mora les v dobavljeni količini plačati po dogovorjeni ceni. Ker je 29,96 m3 že plačala, mora plačati še presežek med 29,96 m3 in 32, 319 m3 v znesku 415,79 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka, navedenega na računu, torej od 11. 11. 2016 do plačila. S tem dnem je namreč prišla v zamudo, saj svoje ni izpolnila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - začasni ukrepi - zavarovanje zapuščine - hramba zapuščinskih stvari - nujnost ukrepa - skupno upravljanje z dediščino - razpolaganje dediča z zapuščino
Odreditev hrambe zapuščinskih stvari je umestna takrat, ko zapuščini grozi uničenje ali poškodovanje, neodvisno od pretendentov do zapuščine, ampak zaradi ravnanja ali opustitve drugih oseb ali zaradi naravnih vzrokov.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-2, 39. ZMCGZ člen 18, 18/2. ZNP člen 7, 7/1.
nagrada za posvet s stranko - pregled dokumentacije - obvestilo stranki - nagrada za zastopanje na naroku - stroški postopka mediacije
Pritožnik pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo odvetniško nagrado za posvet s stranko, pregled dokumentacije in obvestila stranki. Gre za opravila, ki niso samostojna, nagrada zanje pa je zajeta v priznanih nagradah za vložitev odgovora na predlog in zastopanje na naroku, saj teh opravil brez posveta s stranko in študija zadeve s pregledom dokumentacije ni mogoče opraviti.
odškodninska odgovornost države - pripor - pobeg - zdravstvena ustanova - duševna motnja - voljna sposobnost - pravnorelevantna vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem - ravnanje oškodovanca kot razlog za oprostitev odgovornosti
Tožnik ni padel zaradi toženkinih opustitev (samo zaradi tega enake posledice ne bi nastopile), ampak zaradi svojega lastnega nedopustnega ravnanja. Nepravilnosti v varovanju bi lahko zato opredelili kot pogoj, ki pa ni prerastel v pravno relevanten vzrok tožnikove škode.
OZ člen 12, 46, 82, 82/1, 82/2, 83, 196, 199. ZCes-1 člen 10.
gradbena pogodba - javne ceste - plačilo za dodatno opravljena dela - razlaga pogodbe - splošni pogoji FIDIC - cena na enoto - cena, določena s klavzulo ključ v roke - praksa, vzpostavljena med strankama
Tehnične specifikacije ne urejajo pogodbenih pogojev med naročnikom in graditeljem javne ceste in niso namenjene urejanju vprašanj, katera od pogodbenih strank bo krila stroške materiala za izvedbo posameznih del.
Praksa vzpostavljena med strankama po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Zato pride v poštev le v primerih, ko je vsebina pogodbenega razmerja med strankama pomanjkljivo ali nejasno opredeljena.
pogodba o poslovnem sodelovanju - temeljno razmerje - financiranje gradnje - trajno pogodbeno razmerje - nefiksna pogodba - prekinitev pogodbe - odstop od pogodbe - vrnitev denarnih sredstev - jasna določila
To, da so se posamične pogodbe podaljševale in da je toženka po prenehanju njihovih veljavnosti pristajala na nadaljevanje aktivnost v zvezi z gradnjo, še ne pomeni, da takšno razmerje lahko traja v nedogled, kot to zmotno meni pritožnica.