preužitek - dokazna ocena - trditveno breme - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - pogodba o preužitku
Tako pravna teorija kot ustaljena sodna praksa jasno zastopata stališče, da je treba tudi za izpodbijanje odplačnih poslov, sklenjenih med sorodniki, za vložitev tožbe uporabiti enoletni rok.
Pravilno je ugotovljeno, da sporna pogodba o preužitku ni niti delno darilna, ampak je v celoti odplačna.
predpogodba - nakup nepremičnin - pogoji za sklenitev glavne pogodbe - neizpolnitev pogojev - povzročitev škode - odškodninska odgovornost
Po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru jezikovna razlaga sporne določbe ne zadošča, saj je ob uporabi logične in teleološke (namenske) razlage jasno razvidno, da sta bila pogoja dva: izbris plombe in izjava o nameri o izdaji izbrisne pobotnice. Ker plomba do odstopa od predpogodbe ni bila izbrisana, je tudi po oceni višjega sodišča prišlo do pretrganja vzročne zveze med opustitvijo tožene stranke in nastalo škodo.
kršitev avtorske pravice - avtorski honorar - premoženjska škoda - civilna kazen - nepremoženjska škoda
Takoj, ko jo je tožnik opozoril in je bila seznanjena, da obstaja možnost, da posega v avtorsko pravico, je prenehala z reprodukcijo in vse konjičke umaknila iz prodaje. Ker torej ni ugotovljena krivda, niti huda malomarnost tožene stranke, podlage za civilno kazen ni.
Tožbenemu zahtevku na plačilo nepremoženjske škode v smislu določila 169. člena ZASP ni mogoče ugoditi že zato, ker tožnik ni ponudil navedb o trajanju in jakosti duševnih bolečin, ker tožniku moralna škoda ni bila povzročena na področju cele države in ker gre za precejšen časovni zamik od takrat, ko je tožnik konjička ustvaril in tržil (od 1988 do 2003). Konjička niso distribuirali masovno (izdelali so 10 primerkov), niso ga oglaševali in si niso lastili avtorstva, ki bi ga označili na izdelkih, niso ga izpostavili strokovni javnosti, niti s konjički niso ustvarjali dobička.
URS člen 23, 25. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 367, 374, 374/1. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3.
revizija - direktna revizija - dopuščena revizija - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - novela ZPP-E - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - odločitev o stroških - potrebni stroški - stroški odgovora na revizijo
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka vložila "direktno revizijo", ki ni dovoljena, zato je ravnalo pravilno, ko jo je na podlagi pooblastila iz 374. člena ZPP zavrglo. Pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila s takim postopanjem toženi stranki kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP, niso utemeljene. Ustavno sodišče je že zavzelo stališče, da je ureditev dopuščene revizije tisti model dostopa do vrhovnega sodišča, ki najbolj ustreza njegovi ustavni vlogi ter ki je posledično tudi najbolj v korist učinkovitemu sodnemu varstvu in s tem individualnim ustavnim jamstvom. Zakonodajalec sme v izhodišču prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča. Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več kot dvostopenjskega sojenja ne zagotavlja. V obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do učinkovitega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta. Preko te ustavne določbe jo omogoča šele ZPP. Zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva.
Splošni pogoji v tujem jeziku, ki niso prevedeni, potrošnika ne morejo zavezovati.
Določilo, na podlagi katerega je dopustno, da pride do spremembe cen že sklenjenih poslov, torej do enostranskega spreminjanja pogojev v škodo potrošnika za nazaj, je nepošteno pogodbeno določilo, ki je nično.
Kadar tožnik zahteva ugotovitev ničnosti celotne pogodbe, sodišče pa ugotovi, da je nično samo posamezno pogodbeno določilo, s takšno ugotovitvijo ostane znotraj okvira tožbenega zahtevka, saj tožniku dejansko prisodi manj od zahtevanega in ne nekaj drugega, kot meni sodišče prve stopnje.
Za pravilno izpolnitev svoje pojasnilne dolžnosti bi morala banka tožnikom predstaviti kredit v tuji valuti na razumljiv način in ob upoštevanju splošnega znanja povprečnega potrošnika, tako da bi tožniki lahko ocenili celoten strošek posojila. Pojasniti bi jim morala, da s sklenitvijo pogodb prevzemajo nase tečajno tveganje, zaradi česar se lahko zgodi, da bo njihova obveznost odplačila kredita v domači valuti zaradi spremembe tečaja lahko višja kot ob sklenitvi pogodbe in da tega bremena morda ne bodo zmogli, pa tudi, da se dolgoročno kredit v CHF kljub nižji obrestni meri lahko izkaže za manj ugodnega od kredita v EUR. Glede na navedeno ni dovolj, da sta bila v pogodbi navedena valuta in vrsta tečaja. Tudi ni odločilno, da toženka ni oglašala kreditov v CHF, da je tožnikom najprej ponudila kredit v EUR in da je prva tožnica nato sama zahtevala kredit v CHF. Prav zato, ker ni bila kreditno sposobna za kredit v domači valuti, bi jo morala toženka še bolj skrbno in natančno opozoriti na posledice prevzema tečajnega tveganja. Informacije bi morala tožnikom ponuditi ne glede na njihov izraženi interes, pri tem pa se ne bi smela zanašati na njihove izkušnje in izobrazbo. Dejstvo, da banka ni mogla natančno predvideti bodočega gibanja tečaja, nima nobenega vpliva na njeno pojasnilno dolžnost. S tožniki bi morala deliti vse informacije, ki so bile pomembne za sklenitev pogodbe, vključno s tveganji, ki jih pogodba prinaša.
OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 154, 154/3, 214, 214/2, 318, 318/1.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - vrnitev neupravičeno prejetih sredstev - kondikcijski zahtevek - kasneje odpadla pravna podlaga - poštenost pridobitelja - delni umik tožbe - uspeh v postopku
Sodišče je z delno zavrnitvijo zahtevka preseglo okvir odločanja, kot ga pri zamudni sodbi določa 318. člen ZPP. Pri presoji bi namreč moralo izhajati zgolj iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ki utemeljujejo ugoditev tožbenemu zahtevku v celotni višini. Tožnica je upoštevala medsebojne obveznosti obeh strank, toženec pa njenemu poračunu ni ugovarjal in se je torej s svojo obveznostjo strinjal.
ZFPPIPP člen 251, 386, 386/1, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/1, 81, 81/2, 343.
osebni stečaj - stečajni dolžnik - vročanje preko stečajnega upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - poslovna sposobnost stranke - izjava volje poslovno nesposobne osebe - zastopanje procesno nesposobne stranke - pravni učinek pravdnih dejanj
Ker stranka, ki ni poslovno sposobna, sama ne more opravljati pravdnih dejanj (prvi odstavek 77. člena ZPP), njena izjava volje ne more imeti pravnih posledic (učinkov).
ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - procesna ovira
Po 139. členu ZKP se kazenski postopek s sklepom ustavi, če se med postopkom ugotovi, da je obdolženec umrl. Smrt obdolženca je procesna ovira, zaradi katere kazenskega postopka ni mogoče voditi. Ta določba se uporablja v vseh fazah kazenskega postopka, to je od njegove uvedbe do pravnomočnosti odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024259
OZ člen 90, 90/2, 112, 119. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-1, 338/1-2, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. SPZ člen 257, 257/3.
stavbna pravica - razvezni pogoj - najemna pogodba - plačilo najemnine - ničnost pogodbe - kršitev pravil javnega naročanja - prepoved manjšega pomena - konvalidacija pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V konkretnem primeru gre za prepoved manjšega pomena, pri čemer je bil pravni posel tudi v pretežnem in bistvenem delu realiziran, zato sta izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 90. člena OZ.
ZPP ne predvideva prekinitve zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, o katerem je bilo že odločeno z učinki pravnomočnosti.
procesnopravna jamstva - pomoč prava neuki stranki - pravica stranke do odvetnika - dedni dogovor - sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave - oporoka - pristnost oporoke - učinek pravnomočnosti sklepa o dedovanju
Podlage, po kateri bi moralo sodišče zapuščinsko obravnavo prekiniti in preložiti, da bi se imel pritožnik možnost posvetovati z odvetnikom, v določilih ZPP in ZD ni najti, niti navedeno ni običajna praksa v zapuščinskih postopkih.
Dedni dogovor je sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča le z izrednim pravnim sredstvom, to je s tožbo za razveljavitev sodne poravnave po 392. členu ZPP.
Ob upoštevanju zatrjevanih razlogov za neizplačilo bilančnega dobička (pomanjkanje likvidnih sredstev) in dejanskih ugotovitev izvedenca, da bi tožena stranka ob izplačilu minimalne dividende poslovala na meji kapitalske ustreznosti, materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo v konkretnem primeru zadržanje bilančnega dobička tožene stranke nujno, pravilna.
Nujno potreben cilj, ki ga družba (tožena stranka) ne more doseči drugače, kot z zadržanjem bilančnega dobička, je v konkretnem primeru ta, da družba ostane kapitalsko ustrezna in s tem nemoteno posluje. Po presoji sodišča druge stopnje gre za nujen in legitimen cilj družbe, ki ga ni mogla doseči drugače, kot s tem, ne le z gospodarnim in primernim, pač pa tudi nujnim ukrepom posega v pravico družbenika do udeležbe na dobičku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024773
KZ-1 člen 186, 186/1, 20, 20/2. ZKP člen 358, 358-4. ZPPPD člen 7, 7/2, 7/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - sprememba oprostilne sodbe v obsodilno - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - kupovanje, hramba ali prenašanje zaradi dajanja v promet - namen prodaje
Ob tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta obdolženca po subjektivni in objektivni plati izpolnila vse zakonske znake kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, pa je pritrditi pritožnici, da je neutemeljeno zaključilo, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom njunega dejanja in posledicami, ki bi jih zanju povzročila sodba. Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da dejanje, ki sta ga izvršila obdolženca, ni mogoče šteti kot dejanje majhnega pomena ter da razlogi, s katerimi je prvostopno sodišče obrazložilo, zakaj naj bi bila podana nesorazmernost med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzročila obdolžencema obsodilna sodba, niso prepričljivi.
ZGD člen 50, 50-12, 52, 52/1, 256, 263, 274, 274/1, 275, 275/1, 276, 276/2, 307. ZNP člen 35, 35/1.
delniška družba - nadzorni svet - sodna intervencija - sodni odpoklic člana nadzornega sveta delniške družbe - utemeljen razlog za odpoklic - osebna ravnanja oz. opustitve - opustitev nadzora - kvalificirana večina - manjšinski delničar - stroški nepravdnega postopka
Podlaga za ugotovitev utemeljenega razloga za odpoklic posameznega člana nadzornega sveta ne more biti zgolj določena (čeprav morebiti tudi nepravilna) odločitev ali opustitev nadzornega sveta kot kolektivnega organa, ne da bi se v zvezi s to odločitvijo oziroma opustitvijo posebej izpostavil vpliv posameznika, katerega odpoklic se zahteva, na sprejeto odločitev ali opustitev.
Predlog za odpoklic vseh članov nadzornega sveta, ki temelji na njihovi kolektivni odgovornosti oziroma odgovornosti nadzornega sveta kot organa, je tako glede na pojasnjeno nepravilno zastavljen in torej že iz tega razloga neutemeljen.
Zakon dopušča možnost sodne intervencije, vendar pa je ta kot izjema oziroma skrajni ukrep (ultima ratio) pridržana le za izjemne primere, kot so npr. nenadna daljša odsotnost člana, njegova nesposobnost opravljati to funkcijo, nezdružljivost funkcij, oviranje dela nadzornega sveta in izdajanje poslovnih skrivnosti družbe. Pojasnjeni pravni standard utemeljenih razlogov, ki mora biti podan konkretno glede vsakega posameznega člana nadzornega sveta, čigar odpoklic se predlaga, torej preprečuje, da bi manjšinski delničar (predlagatelj), ki ni zadovoljen z odločitvami nadzornega sveta, prek instituta iz drugega odstavka 276. člena ZGD-1 zaobšel pravila zakona oziroma Statuta, ki za predčasni odpoklic članov nadzornega sveta terja obvladovanje ustrezne kvalificirane večine. Da obravnavani institut temu ni namenjen (niti ni za to primeren), pa se kaže tudi v konkretnem primeru, ko je skupščina nasprotnega udeleženca tekom tega postopka že dvakrat zaporedoma oziroma ponovno izvolila iste, zgoraj navedene člane nadzornega sveta. Preostali delničarji nasprotnega udeleženca torej razpolagajo z zadostnim številom delnic (glasov), da lahko vsak čas (ponovno) izvolijo tiste člane nadzornega sveta, ki po njihovi presoji ustrezno zastopajo njihove interese. Te odločitve pa ne morejo biti podvržene sodni presoji v postopku po drugem odstavku 276. člena ZGD-1 tako, da bi lahko sodišče mimo volje večine lastnikov le-tem vsiljevalo, kdo lahko zastopa njihove interese, pri čemer so se v zvez s tem (utemeljeno ali ne) že večkrat (in tudi tekom tega postopka) izrecno odločili.
OZ člen 395, 395/1, 1012, 1017, 1017/3, 1017/4, 1022, 1022/1, 1034, 1034/1, 1034/3.
poroštvena obveznost - obseg porokove odgovornosti - zastaranje poroštvene obveznosti - pretrganje zastaranja - stečaj glavnega dolžnika - solidarna obveznost dolžnika in poroka - dva izvršilna naslova za isti dolg
Zaradi akcesorne narave poroštva poroštvena obveznost deli usodo glavne obveznosti, kar pomeni, da ima upnik od poroka pravico terjati tisto, kar lahko zahteva od glavnega dolžnika. Ker porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi (četrti odstavek 1017. člen OZ), po tretjem odstavku istega člena pa mora porok povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika, lahko tožeča stranka od toženke zahteva plačilo terjatve v višini, ki je bila priznana v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika.
V primeru, ko je o terjatvi zoper solidarnega (glavnega) dolžnika že pravnomočno odločeno, je treba dolžnika iste terjatve obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja po določbi prvega odstavka 395. člena OZ upniku sicer za celo obveznost, ne more pa upnik dobiti terjatve plačane dvakrat. Z ustreznim oblikovanjem izreka se tako prepreči, da bi za isto terjatev obstajala dva izvršilna naslova.
ZOZP člen 18, 18/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85, 85/1, 85/1-a. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 15, 19. OZ člen 174, 299, 299/2. ODZ paragraf 1489, 1497, 1502.
subrogacija - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - avstrijski nosilec zavarovanja - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravo EU - invalidnost - invalidnost kot trajno stanje - mesečna renta - pridobitne sposobnosti - premoženjska škoda - izgubljeni zaslužek - uporaba tujega (avstrijskega) prava - zastaranje terjatve - zastaralni rok - pretrganje zastaranja - odpoved zastaranju - zakonske zamudne obresti
Materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tako glede vprašanja subrogacije (prehoda zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na nosilca socialnih zavarovanj) kot tudi glede vprašanja vrste oziroma obsega zahtevkov, ki jih ima nosilec socialnega zavarovanja v razmerju do povzročitelja škode, treba uporabiti pravo države, ki ji pripada nosilec socialnega zavarovanja, je oprta na Uredbo (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki v točki a) prvega odstavka 85. člena določa obveznost držav članic, da priznajo prehod pravic z oškodovanca na nosilca zavarovanja, če tak prehod zahtevkov določa zakonodaja nosilca zavarovanja (kar za konkretni primer pomeni, da se mora cesija, do katere je prišlo po avstrijskem pravu, upoštevati tudi v Republiki Sloveniji).
Subrogacijski zahtevek nosilca socialnega zavarovanja je treba presojati po pravu nosilca socialnega zavarovanja, razen, če bi izvajanje pravic po tem pravu presegalo pravice oškodovanca do tretje osebe, odgovorne za poškodbo, po pravu države škodnega dogodka. Subrogacijski zahtevek tožnice je torej po višini omejen v tem smislu, da tožnici ne bi bilo mogoče priznati večjega obsega pravic, kot jih ima oškodovanec (zavarovanec) do tretje osebe, odgovorne za poškodbo, po slovenskem pravu.
Vprašanje zastaranja je neločljivo povezano s terjatvijo, zato že dikcija 19. člena Uredbe Rim II (da se po pravu, ki ureja obveznosti tretje osebe do upnika, presodi, ali in do kakšne mere ima ta tretja oseba pravico uveljavljati terjatve proti dolžniku) ne omogoča presoje, da bi se glede vsebine oziroma obsega subrogacijskega zahtevka uporabilo avstrijsko pravo, glede zastaranja pa slovensko pravo.
Izhajajoč iz predpostavke, da je toženec ravnal pošteno (torej da izjav ni podal z namenom zavajanja tožnice), je treba ugotoviti, da je toženec izjave podal z namenom, da tožnico začasno odvrne od (sodnega) uveljavljanja terjatve. Glede na izraženi namen in okoliščine, v katerih so bile izjave dane, so bile po presoji pritožbenega sodišča izjave jasen izraz toženčeve volje o priznanju tožničine pravice do povrnitve izplačane trajne invalidske rente (do 1. 3. 2014, 31. 12. 2015 oziroma 31. 12. 2016). Zaradi toženčevega priznanja pravice je bilo zastaranje pretrgano (prekinjeno).
Pri ugotavljanju pogojev za priznanje pravic iz invalidskega oziroma nezgodnega zavarovanja (trajna invalidska renta), oziroma pri uresničevanju obveznosti nosilca socialnega zavarovanja, je relevantna nacionalna zakonodaja. Upravičenost zavarovanca do trajne invalidske pokojnine (v ta okvir sodi tudi ugotovitev deleža invalidnosti) je tožnica ugotavljala na podlagi avstrijske zakonodaje.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so predlagani stroški računovodskih storitev na zgornji meji, vendar jih je upravitelj obrazložil in navedel razloge za svoj predlog (dodatno delo zaradi neurejene dokumentacije), zato jih sodišče sprejema kot primerne. Opozarja pa, da je upravitelj dolžan v skladu z določbo četrtega in petega odstavka 356. člena ZFPPIPP predlagati spremembo predračuna, če se izkaže, da nek obseg določenih stroškov, kot je bil v predračunu, ni več potreben. Slednje stori sodišče tudi na zahtevo upniškega odbora.
popis zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine. Zakonska pravica dediča, da zahteva popis pokojnikovega premoženja, temelji na predpostavki, da ima dedič pravni interes za ta ukrep za zavarovanje zapuščine. Le ob vednosti o tem, kakšen je bil obseg zapustnikovega premoženja in kaj ga sestavlja, bo namreč lahko učinkovito uveljavil svoja dednopravna upravičenja.
lastninska pravica - funkcionalno zemljišče k več stavbam - pravica uporabe
Tožeča stranka ni dokazala uporabe sporne nepremičnine, ki je bila nekoč v družbeni lastnini, na podlagi pravice po kakšnem tranzicijskem predpisu ali na podlagi pravice iz pogodbe. Lastnine na avtopralnici in skladišču ni mogoče razlagati tako široko, da bi uporabo 43. člena ZVEtL-1 raztegnili tudi na možnost krožnih poti po industrijskem objektu in parkiranja tovornjakov.