CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024124
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/2. ZTLR člen 28, 28/2. ZPP člen 8. ZOR člen 73.
tožba na izpraznitev stanovanja - zavrnitev tožbenega zahtevka - lastninska pravica na stanovanju - pravica do uporabe stanovanja - dokazna ocena - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - zakonita in dobroverna posest - domneva dobre vere - ustni dogovor - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - navidezni kupec - pravica do odkupa stanovanja
Med pravdnima strankama in toženkinim bivšim možem (tožničinim sinom) je bil že ob nakupu spornega stanovanja v letu 1993 sklenjen dogovor, da bosta stanovanje dejansko kupila toženka in njen bivši mož. Ta dogovor je bil realiziran s plačilom vseh mesečnih obrokov kupnine s stranki toženke in njenega bivšega moža ter s prepustitvijo nepremičnine njima v izključno posest, da se je izvrševala dolgoletna mirna posest. To potrjuje pravilnost zaključka, da je imela toženka zakonito in dobroverno posest, saj tožnica ni dokazala, da so v času potrebne priposestvovalne dobe obstajale okoliščine, ki bi vzbudile dvom, da je toženka postala (so)lastnica nepremičnine.
ZLNDL člen 2. ZGO-1 člen 197. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - način prenosa pravice uporabe - neobstoj pogodbe (odločbe) o prenosu pravice uporabe za gradnjo - priposestvovanje - garaža - garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na sporni nepremičnini, na kateri stoji garaža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00024790
ZDen člen 73. OZ člen 378, 378/1. ZSOS člen 7, 7/2, 7c. ZNP člen 37. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (1996) člen 12, 12/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodnina denacionalizacijskemu zavezancu - zahteva za plačilo odškodnine - odškodnina v obveznicah - obrestovanje odškodnine - rok za izročitev obveznic - zamuda - zakonske zamudne obresti - pravica do zakonskih zamudnih obresti - zamuda z izpolnitvijo denarne obveznosti - možnost sodelovanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - pomanjkljiva dokazna ocena
Dejstvo, da ZDen kot specialni predpis ne določa, da zavezancu za primer zamude pri izročitvi obveznic pripadajo zakonske zamudne obresti, pomeni, da do njih ni upravičen in ne, da mu jih je treba prisoditi po splošnih obligacijskih predpisih, ki dolžnost plačila zamudnih obresti določajo le kot sankcijo za zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti (prvi odstavek 378. člena OZ), za kar se zavzema pritožnica. Pritrditi pa je treba pritožnici, da ji pripadajo obresti (ne sicer zakonske zamudne) v skladu z določili ZSOS. Po 73. členu ZDen gre namreč zavezancem, iz katerih sredstev se vrne po določbah ZDen nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Takšen predpis pa predstavlja ZSOS, ki v drugem odstavku 7. člena določa, da se obveznice izplačujejo v polletnih obrokih v 20 letih z obrestno mero 6 %.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je pomanjkljiva, saj se ni opredelilo do ključnega dokumenta, in sicer do Odgovora na zaprosilo Upravne enote Ljubljana, iz katerega izhaja, da nasprotni udeleženec o upravnem postopku, ki se nanaša na obravnavano nepremičnino, ni sodeloval ter o njem ni bil seznanjen. Ker se sodišče prve stopnje do te listine v povezavi z navedbami nasprotnega udeleženca ni opredelilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pojem osebne vročitve ne pomeni, da mora biti pisanje stranki vročeno v roke, temveč zakon tudi v tem primeru, kadar vročevalec ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, dopušča vročitev s fikcijo.
odločitev o stroških pravdnega postopka - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - kriterij uspeha v pravdi
Sodna praksa v določenih primerih kljub enakemu uspehu pravdnih strank dopušča odstop od navedenega pravila. Ena od okoliščin, ki utemeljuje odstop, je bistveno neravnotežje v višini (upravičenih) stroškov pravdnih strank. Takšno neravnotežje je podano tudi v konkretnem primeru. Tožnik je plačal sodno takso, poleg tega je pravni laik in je bil za enakovredno nastopanje v postopku primoran pooblastiti odvetnika. Njegovi stroški tako znatno odstopajo od stroškov tožene stranke, odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, pa bistveno bolj bremeni njega in ne odraža enakega uspeha pravdnih strank. Pravilna uporaba 154. člena ZPP zato terja, da sodišče izračuna stroške ene in druge stranke, jih pobota in presežek naloži v plačilo toženi stranki.
zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - pogodbena izključitev nevarnosti - fizični obračun - sodelovanje v pretepu - grdo ravnanje
Še tako nepomembno ravnanje posameznika more prispevati k odločitvi soseda, s katerim sta že dalj časa v sporu, da ga poškoduje, tako široke izključitve kritja pa povprečno skrbna oseba ob sklenitvi nezgodnega zavarovanja ni mogla imeti v mislih. Tako široka interpretacija obravnavane določbe tako ni mogla predstavljati skupnega namena pogodbenih strank. Določba predpostavlja časovno in krajevno povezanost zavarovančevega ravnanja in ravnanja osebe, ki ga je poškodovala.
SZ-1 člen 103, 103/5, 107, 113, 113/1. OZ člen 190.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - razlog za odpoved najemne pogodbe - drugo primerno stanovanje - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna legitimacija najemnika - povračilo vlaganj v najeto nepremičnino - neupravičena pridobitev - prikrajšanje
Z odpovedjo najemne pogodbe preneha najemno razmerje, zato mora najemnik v skladu s prvim odstavkom 113. člena SZ-1 izprazniti in izročiti stanovanje najemodajalcu (lastniku) v stanju, v kakršnem ga je prevzel. Toženka je bila po odpovedani pogodbi najemnica, ki je legitimirana, da vzpostavi prejšnje stanje. V okviru presoje obstoja drugega primernega lastniškega stanovanja ugotovljena okoliščina, da v najemnem stanovanju dejansko toženka ne prebiva, pač pa njena hči z otrokom, kaže kvečjemu, da hčerka in njen otrok v stanovanju bivata z njenim dovoljenjem, ne izključuje pa možnosti, da (je) toženka stanovanje lahko uporablja(la) po potrebi. Zahtevek je bil ipravilno naperjen zoper toženko, ki je tista oseba, ki mora vsled odpovedi najemnega razmerja stanovanje izprazniti (vseh stvari in oseb) ter ga izročiti tožnicama. Ugovor pasivne legitimacije zato ni utemeljen.
tožba na ugotovitev lastninske pravice - lastninska tožba (rei vindicatio) - trditveno in dokazno breme - izvedensko mnenje - dokazi in dokazovanje
Ne drži pritožbeno izvajanje tožencev, da je bilo njunemu trditvenemu bremenu zadoščeno zgolj z nasprotovanjem tožnikovim trditvam. Tožnikov tožbeni zahtevek je reivindikacijski oziroma lastninski, zato bi se mu toženca lahko uspešno uprla le s trditvami, da imata na tem delu nepremičnine močnejšo pravico (od tožnika), ki ju upravičuje do posedovanja te nepremičnine (93. člen SPZ). Vendar takšnih trditev niti nista postavila.
ZFPPIPP člen 47, 381, 381/1, 382, 414, 415, 417, 417/1, 417/1-1, 417a. ZPP člen 205. ZD člen 132.
postopek osebnega stečaja - postopek stečaja zapuščine - smrt fizične osebe - prekinitev postopka - zapuščina kot stečajni dolžnik - prehod zapuščine na dediča - namen postopka stečaja zapuščine
Enak namen vodenja postopka osebnega stečaja in postopka stečaja zapuščine kaže na smotrnost kontinuitete obeh postopkov v primeru smrti stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka nad kasneje umrlo fizično osebo. Za kontinuiteto govori tudi načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj bi to pomenilo stroškovni in časovni prihranek. Ne bi se spremenil niti časovni okvir za ev. uveljavljanje zahtevka za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, kar je v skladu z načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (prim. 47. člen ZFPPIPP). Če stečajna masa obstaja, upniki načelno tudi ne izgubijo pravnega interesa za uresničevanje namena stečajnega postopka, ki je v prvi vrsti v poplačilu upnikov. Z oblikovanjem stečajne mase v postopku osebnega stečaja je bila do neke mere tudi že opredeljena višina poplačila upnikov v postopku stečaja zapuščine. V trenutku smrti stečajnega dolžnika je zgolj tako obremenjeno premoženje prešlo v premoženjsko sfero dedičev. Dedovanje je namreč podlaga za vstop dedičev v zapustnikov položaj tako glede pravic kot glede obveznosti.
Bistvena posledica nadaljevanja postopka s postopkom stečaja zapuščine je, da dediči kot nove stranke postopka vstopijo v postopek v zatečenem stanju ob smrti zapustnika. Od tega trenutka dalje je treba dedičem priznati procesno upravičenje za uveljavljanje varstva njihovih interesov v stečajnem postopku.
Glede na navedeno je po prepričanju pritožbenega sodišča logično, da se v primeru smrti dolžnika, nad katerim teče postopek osebnega stečaja, postopek nadaljuje kot postopek stečaja zapuščine, vendar le, če v konkretnem primeru obstaja pravni interes za nadaljevanje postopka kot stečaja zapuščine. Postopek stečaja zapuščine je mogoče voditi tudi pred pravnomočnim končanjem zapuščinskega postopka. Vendar ne gre prezreti, da za avtomatično (ex lege) nadaljevanje postopka osebnega stečaja s postopkom stečaja zapuščine ni pravne podlage. Institut stečaja zapuščine se vendarle razlikuje od postopka osebnega stečaja, saj stečaj zapuščine bistveno posega v dedno pravna razmerja med zapustnikom in njegovimi dediči.
SPZ člen 77, 77/1. ZEN člen 30, 30/2. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 3, 3/6.
določitev meje med javnim dobrom in zemljiščem, ki to ni - javno dobro - kriterij močnejše pravice - stanje v zemljiškem katastru - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - zadnja mirna posest
Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsak, je izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. V sodni praksi je utrjeno stališče, da je iz navedenih razlogov treba pri ureditvi meje med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lastni upoštevati stanje v katastru. Ker meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, so pritožbene navedbe predlagatelja o dolgoletni mirni, dobroverni in lastniški posesti, za odločitev o poteku sporne meje irelevantne.
plačilo razlike plače - zdravnik - javni uslužbenec - napredovanje
Pritožbeno sodišče meni, da drugi odstavek 7. člena ZSPJS, ki kot najvišji plačni razred za plačne poskupine C1 do J3 določa 57. plačni razred, ni v nasprotju z Ustavo.
Drugi odstavek 16. člena ZSPJS ne daje pravice javnemu uslužbencu, da doseže 10 napredovanj. Takšno tolmačenje je zmotno. Že iz same določbe drugega odstavka 16. člena ZSPJS, je jasno razvidno, da je napredovanje omejeno za 5 oziroma 10 plačnih razredov, in ne, da javni uslužbenec v vsakem primeru lahko napreduje za 10 plačnih razredov. Iz že povzete določitve plačnega razreda za delovni mesti zdravnik specialist V/VI PPD1 in višji zdravnik specialist PPD1 je razvidno, da je na teh dveh delovnih mestih napredovanje določeno do 57. plačnega razreda, kot ga je tožnik tudi dosegel.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15. ZD člen 176, 177.
dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodna pristojnost - krajevna pristojnost - običajno prebivališče zapustnika - stalno prebivališče - začasno prebivališče - prebivališče dediča - središče življenjskih interesov
Pri razlagi pojma običajno prebivališče zapustnika ob smrti je treba izhajati iz avtonomne opredelitve, ki jo določbi daje pravo EU. Na podlagi Uredbe se navezna okoliščina običajnega prebivališča uporabi za celotno zapuščino. To pomeni, da je določitev običajnega prebivališča dejansko vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče, upoštevajoč več meril, ki so primeroma našteta v 23. in 24. točki besedila preambule Uredbe. Za določitev običajnega prebivališča mora organ, ki obravnava dedovanje, oceniti vse okoliščine zapustnikovega življenja v letih pred njegovo smrtjo in ob njegovi smrti, pri čemer mora upoštevati vsa pomembna dejstva, zlasti kako dolgo in kako pogosto je zapustnik bil v zadevni državi, pod katerimi pogoji in zakaj je tam bival. Običajno prebivališče mora izkazovati posebej tesno in trdno povezavo z zadevno državo. Bistvena je ugotovitev, v kateri državi je imel zapustnik dejansko središče življenjskih interesov glede na družino in svoje družabno življenje.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - trajnejša življenjska skupnost - izselitev
Trajnejša življenjska skupnost je okoliščina objektivne narave, tako zaradi časovnega elementa kot vsebine razmerja, zaradi katerega se ta lahko imenuje skupnost v smislu življenjske sredine, v kateri se živi soodvisno, z ekonomskimi elementi. Že pojmovno je zato lahko življenjska skupnost le ena.
prodajna pogodba - podjemna pogodba - stvarna napaka - znižanje kupnine - ugovor znižanja kupnine - trditveno in dokazno breme - spor majhne vrednosti
Toženka ni podala nobenih navedb glede vrednosti stvari in dela brez napake in vrednosti stvari in dela z neodpravljenimi napakami, zato sodišče ne more uporabiti določbe 478. člena OZ in kupnine na njen ugovor ustrezno znižati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00024067
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. ZVPot člen 23, 24.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - dogovor o valutni klavzuli - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - nejasno pogodbeno določilo - nepoštenost pogodbenega določila - Direktiva Sveta 93/13/EGS - valutno tveganje - dobra vera ob sklepanju pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pomanjkljiva dokazna ocena
Kreditojemalec mora biti ne le seznanjen z možnostjo zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri mora odplačevati kredit, temveč mora imeti tudi možnosti za oceno potencialno znatnih ekonomskih posledic pogodbenega pogoja ter njegovega vpliva na prevzete finančne obveznosti, torej na skupne stroške kredita. Biti mora obveščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob devalvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda težko nosil. To med drugim pomeni pregledno pojasnjeno konkretno delovanje mehanizma, v katerega spada zadevni pogoj ter, če je to primerno, povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji, na podlagi česar lahko potrošnik z natančnimi in razumljivimi merili presodi, kakšne so ekonomske posledice, ki iz tega izhajajo zanj.
Na vprašanje, kateri kredit je ugodnejši (EUR/CHF), mogoče odgovoriti šele po poteku odplačilne dobe, saj je to odvisno od treh spremenljivk (gibanja menjalnega tečaja ter referenčnih obrestnih mer - EURIBOR in CHF LIBOR), ki so izven nadzora toženke. Poleg tega je za presojo ničnosti relevantno le stanje ob sklenitvi kreditne pogodbe in ni odvisno od razvoja (nepredvidljivih) dogodkov po njeni sklenitvi.
Sodišče prve stopnje bo moralo najprej ugotoviti, ali je bil dogovor o valutni klavzuli dogovorjen posamično ali pa je šlo za enostransko pripravljeni pogodbeni pogoj. Če bo ugotovilo, da je šlo za enostransko pripravljeni pogodbeni pogoj, bo moralo odpraviti ugotovljene procesne kršitve in po celoviti dokazni oceni presoditi, ali je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost. Če bo ugotovilo, da toženka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti, bo moralo ponovno opraviti presojo nepoštenosti obravnavanega glavnega predmeta pogodbe. V okviru te presoje bo treba ugotoviti, ali je toženka ob sklenitvi pogodbe ravnala dobroverno ter ali v pogodbenih pravicah in obveznostih strank obstoji znatno neravnotežje.
videz nepristranskosti sodišča - odločanje v predhodnem postopku
Zgolj okoliščina, ki jo navaja zagovornica, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu že večkrat odločalo v kazenskih postopkih zoper obdolženca, pa sama po sebi ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti tega sodišča kot celote, saj je pri tem potrebno upoštevati, da so sodniki pri odločanju v kazenskih postopkih vezani na Ustavo in zakone ter morajo za vsak primer posebej presoditi, ali je obtožba zoper obdolženca glede na okoliščine primera utemeljena ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00048012
URS člen 23. ZIZ člen 29b, 29b/5, 36, 44, 44/3. ZPP člen 116 - 120. ZST-1 člen 1, 1/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - zamuda roka za plačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - rok za plačilo sodne takse - narava roka - materialni rok - procesni rok - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - izvršba na podlagi verodostojne listine - izguba pravice - opravičljiva zamuda stranke - pravica do sodnega varstva
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo za poplačilo izterjevane terjatve, vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v osmih (oziroma v treh) dneh poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. S sklepom o izvršbi sodišče v takšnem primeru torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog. Dolžnik je predlagal vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložil zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, zoper sklep, da se ugovor šteje za umaknjen, pa je vložil pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje (116. do 120. člen ZPP), ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo.
Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni, vendar se v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok (primerjaj sklepe VSRS I Up 152/2014, II DoR 598/2010 (civilni oddelek), III DoR 108/2014 (gospodarski oddelek)), saj plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izključena.
Kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, konkretno pravice do vsebinske odločitve o njenem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (fikcija umika ugovora) je pritožbi zato treba ugoditi.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 56a/1, 56a/2, 170, 170/2. ZD člen 9, 128, 142a.
ugovor novega dolžnika - ugovor zoper sklep o izvršbi - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - odgovornost države za zapustnikove dolgove - pravno nasledstvo
Sprememba ureditve pravnih sredstev glede pravnega nasledstva ne pomeni spremembe glede pravnega sredstva zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom – le-to ostaja pritožba. Ugovor novega dolžnika je po izrecni zakonski določbi ugovor zoper sklep o izvršbi. Res je sicer v zakonu določena nova možnost, da lahko dolžnik in prvotni upnik v primeru spremembe upnika izpodbijata sklep o spremembi upnika z ugovorom. To, novo pravno sredstvo, pa ne predstavlja ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom. Novo poimenovanje relevantnega člena zakona "ugovor zoper pravno nasledstvo" je bilo potrebno le zato, ker se je prej ta glasil „ugovor novega dolžnika“ in glede na spremembo navedeno poimenovanje za celotno določbo vsebinsko ni bilo več ustrezno, ne pomeni pa to spremembe ureditve pravnih sredstev glede sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom.
V primeru, ko med izvršilnim postopkom pride do spremembe lastništva nepremičnine, na katero je bila dovoljena izvršba, novi lastnik nepremičnine (t.i. hipotekarni dolžnik) z izdajo sklepa, da se izvršba na nepremičnino nadaljuje zoper njega, pridobi možnost sodelovanja v izvršilnem postopku in s tem tudi možnost uveljavljanja tistih ugovornih razlogov, ki preprečujejo upnikovo pravico do poplačila izterjevane terjatve iz kupnine od prodane nepremičnine. Tak sklep ima zgolj naravo procesno-tehničnega sklepa, za izdajo katerega je pomembno le aktualno zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnine in imetništva hipoteke. Ob upoštevanju aktualnega zemljiškoknjižnega stanja tako prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo, izvršilno sodišče upošteva glede na podatke v zemljiški knjigi že po uradni dolžnosti, četudi upnik predloga ne poda.
Zakon ne določa, da se v primeru omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, na tako pridobljenem premoženju države izbrišejo stvarne pravice oziroma da se premoženje prenaša bremen prosto, zato je na državo prešlo obremenjeno premoženje. Ta ureditev ni primerljiva s prehodom lastništva premoženja na državo v primeru zapuščine brez dedičev.
ZZZDR člen 51/2, 52/1. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/1.
skupno premoženje - vlaganja v nepremičnino tretjega - obogatitveni zahtevek - aktivna legitimacija
Toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala terjatev, ki spada v skupno premoženje, ki sta ga ustvarila toženka in njen (sedaj že bivši) izvenzakonski partner (sin obeh tožnikov) v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti.
V nasprotni tožbi pa toženka ni zatrjevala, da sta toženka in bivši izvenzakonski partner že razdelila to njuno skupno premoženje. Dokler pa skupno premoženje toženke in njenega bivšega izvenzakonskega partnerja ni razdeljeno, pa nihče od njiju ni samostojno legitimiran za vtoževanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje. Toženka in izvenzakonski partner imata le skupno materialnopravno upravičenje za uveljavljanje terjatve, ki spada v njuno skupno premoženje.