izvršilni stroški - odmera potrebnih stroškov - stroški odgovora na ugovor - poziv sodišča - pomen dejanja
Ozko materialnopravno razumevanje sodišča prve stopnje, da za naložitev povrnitve stroškov odgovora zadošča okoliščina, da je bil upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se nanaša na objektivno smotrnost stroška v postopku. Četudi sodišče prve stopnje upnika pozove k podaji odgovora na ugovor (prvi odstavek 57. ter prvi in tretji odstavek 58. člena ZIZ), upnik ni že zato upravičen do povrnitve stroškov, ampak mora sodišče upoštevati njegov učinek v konkretnem postopku.
ZDZdr člen 30, 30/2, 30/2-2, 51, 51/2. ZOdv člen 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
postopek zaradi sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - nagrada in stroški odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - strošek kilometrine
V drugi zadevi je pritožnik priglasil le stroške, povezane s potovanjem v eno smer, zato je v predmetni zadevi upravičen do povračila priglašenih stroškov, povezanih s potovanjem v drugo smer.
V tej pravdni zadevi sta po izdaji vmesne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je zahtevek po temelju v celoti utemeljen, pravdni stranki na pritožbeni obravnavi sklenili sodno poravnavo, v kateri se je tožena stranka zavezala tožniku v 15 dneh plačati 3.000 EUR. Odmero pravdnih stroškov (ob upoštevanju rezultata postopka, torej okoliščine, da se je tožena stranka tožniku zavezala plačati vse, kar je zahteval) sta pravdni stranki prepustili pritožbenemu sodišču.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa
Ker so podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr, ima z izpodbijanim sklepom določen poseg v udeleženkine ustavnopravno varovane pravice potrebno zakonsko podlago.
Za izrek obsodilne sodbe bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo dognati, da se je obtoženec v trenutku sklepanja posla z oškodovancem zavedal, da svojega dela obveznosti (plačila dogovorjene in naročene storitve) ne bo izpolnil, ker bo sredstva družbe uporabil za druge namene, kljub temu pa istočasno oškodovancu lažno zatrjeval, da bo storitev ob zapadlosti plačana, še zlasti ker gre za majhen znesek.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1122. ZPP člen 274.
fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - sodna taksa ob domnevi umika - res iudicata - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - trditvena podlaga predloga za taksno oprostitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ali obročno plačilo za pritožbo. Ker taksa ni bila plačana, je sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Za umik pritožbe pa je bilo treba plačati tretjino sodne takse. Tožnica je ponovno predlagala oprostitev plačila sodne takse ali obročno plačilo in pri tem navedla enake razloge kot prvič za pritožbo. Sodišče prve stopnje je zavrglo ta predlog, ker je pravilno štelo, da je ob istih razlogih o zadevi že odločeno.
prepoved opravljanja dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je sklep o prepovedi opravljanja dela nezakonit, ker je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru iz 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka tega člena delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. To pomeni, kot utemeljeno navaja pritožba, da je odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1). V konkretnem primeru je bil izpolnjen zakonski pogoj, da je tožena stranka tožnici lahko prepovedala opravljanje dela (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1) in morebitna naknadna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zakonitost te odločitve tožene stranke ne more vplivati.
Ni pa zaradi zakonitosti sklepa o prepovedi opravljanja dela zakonit tudi sklep o nadomestilu plače za čas te prepovedi. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu v času prepovedi opravljanja dela dolžan izplačevati nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Kljub temu pa je delavec, če je kasneje pred sodiščem ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če delodajalec postopka ne zaključi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za čas prepovedi opravljanja dela upravičen do plače v višini, ki bi mu pripadala, če bi delal. V času prepovedi opravljanja dela namreč delavec v teh primerih ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja po volji delavca - poslovodna oseba
V obravnavani zadevi je sporno priznanje nadomestila za čas brezposelnosti. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do prenehanja delovnega razmerja po tožnikovi volji, poleg tega pa je bil tudi še v času upravnega odločanja še vedno vpisan v sodni register kot poslovodna oseba družbe d. o. o. in je dejansko to funkcijo še vedno izvajal tudi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ni utemeljen.
ZDR-1 člen 44, 131.. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3, 298, 298/4, 300, 300/3, 363, 363/3.
pobotni ugovor - plača - odpravnina - regres za letni dopust - izločitev nasprotne tožbe
Sodišče prve stopnje je ob tem, ko je nasprotno tožbo izločilo iz skupnega obravnavanja v drugem sporu, na naroku pojasnilo, da je to storilo zato, ker bi to terjalo izvedbo obširnega dokaznega postopka ter se ob tem sklicevalo še na ekonomičnost in hitrost postopkov. S tem je torej obrazložilo svojo odločitev o razdružitvi zadev, kar pa niti ni bilo potrebno - glede na to, da zoper tak sklep sploh ni pritožbe. To ni sklep procesnega vodstva, ki se nanaša na vodstvo obravnave, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato tudi ni bilo potrebno navedene obrazložitve o razdružitvi zadev povzeti še v obrazložitvi sodbe, saj to na pravilnost in zakonitost sodbe nima nobenega vpliva. Glede na navedeno se pokažejo kot nerelevantni pritožbeni očitki o obrazloženosti oziroma o nemožnem preizkusu pravilnosti razločitve postopkov v smislu kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne gre za odločilne okoliščine primera.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 188, 188/2, 343, 343/4, 409.
umik tožbe v pritožbenem postopku - pravni interes za pritožbo - sporazum o preživljanju - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - polnoletni otrok
Toženec je s sedaj polnoletno hčerko med pritožbenim postopkom sklenil sporazum o preživnini, v katerem je zajet dogovor o preživnini za celotno vtoževano obdobje. Sporazum je zapisan v obliki notarskega zapisa in vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti. Za preživnino, ki je bila predmet izpodbijane sodbe, tako že obstaja izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Ker ima izvršljiv notarski zapis enake učinke kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je toženec dolžan iz naslova preživnine za hčerko A. A. plačevati z notarskim zapisom z dnem 6. 5. 2019 dogovorjeno obveznost. S polnoletnostjo hčerke pravdnih strank je po zakonu nanjo prešla pravica terjati starša, da jo (dokler se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti - drugi odstavek 123. člena ZZZDR) preživljata, tožnica pa je s polnoletnostjo hčerke izgubila upravičenje za njeno zastopanje in s tem tudi za prejemanje ter izterjavo preživnine zanjo. Tožnica lahko uveljavlja od toženca le tisto, kar je na račun preživnine za hčerko v preteklosti plačala namesto njega (verzijski zahtevek). Odločitev kateri pravdni stranki se zaupa v varstvo in vzgojo hči A. A., pa je glede na njeno polnoletnost brezpredmetna. To pomeni, da pravnega interesa za pritožbo v tej zadevi toženec nima več, zato je treba pritožbo kot nedovoljeno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka izvedlo zgolj dokaze za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti, medtem ko se z višino zahtevka še ni ukvarjalo. To pa pomeni, da bo v nadaljevanju postopka moralo izvesti predlagane dokaze za ugotavljanje višine nepremoženjske in premoženjske škode, ki je predmet preostalega (neumaknjenega) dela tožbenega zahtevka. Ker torej sodišče prve stopnje še ni izvedlo nobenega od predlaganih dokazov v zvezi z ugotavljanjem višine zahtevka, se dokazni postopek v delu spremenjene tožbe ne bo podaljšal. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o nedopustnosti spremembe tožbe v tem delu zahtevka zato ni v skladu z načelom ekonomičnosti. Dopustitev objektivne spremembe tožbe z zahtevkom za tujo nego in pomoč je v obravnavanem primeru tudi smotrna, saj bo pripomogla k dokončni ureditvi spornega razmerja.
Po tem, ko je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek, je tožnik tožbo v celoti umaknil. Sodišče prve stopnje je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP v zvezi z 154. členom ZPP stroške postopka pravilno odmerilo glede na uspeh tožnika, ki je v postopku uspel v celoti, glede na vrednost spora po spremenjeni tožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Delodajalec ima pravico organizirati delovni proces po svojih optimalnih potrebah, pri čemer pa ukinitev delovnega mesta ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Kot je znano, je lahko pisni odpravek sodbe izdan le na podlagi njegovega razglašenega izvirnika po zapisniku z glavne obravnave ali posebej po zapisniku z razglasitve sodbe. Predmet poprave sodbe po 365. členu ZKP je tako le njen pisni odpravek in ne izvirnik sodbe. Ta je zaradi njegove izvornosti v kakršnemkoli smislu nedotakljiv.
skrbnik za poseben primer - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - obnova postopka
V primeru dvoma v pravdno sposobnost stranke mora sodišče vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v postopku. V primeru zaključka, da stranka ni procesno sposobna, mora sodišče ukrepati v skladu z 80. členom in drugim odstavkom 81. člena ZPP.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da ni potrebno predhodno soglasje centra za socialno delo v primeru, če ga sodišče postavi za skrbnika. Po določbi 179. člena ZZZDR osebi pod skrbništvom postavi Center za socialno delo skrbnika, katerega dolžnost je prostovoljna in častna. Po določbi 180. člena ZZZDR pa se za skrbnika postavi osebo, ki v to privoli in ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika. Omenjene določbe jasno določajo, da je privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer, veljajo le v primeru, ko skrbnika za posebni primer postavi Center za socialno delo po določbi 179. člena ZZZDR. Le v tem primeru je potrebna privolitev osebe, ki bo postavljena za skrbnika za posebni primer.
Napoteni delavec je v delovnem razmerju pri delodajalcu, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa storitve oziroma delo opravlja v drugi državi. Tožnik je opravljal prevoze po tujini. Glede na to, da ni šlo v konkretnem primeru za delavca prevoznika, ker tožena stranka ni imela kontaktov v Sloveniji, tudi ni šlo za službeno potovanje v tujino. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo minimalne zakonske pravice glede izplačila plače v Republiki Sloveniji.
odškodninska odgovornost - šola - opustitev dolžne skrbnosti - osnovna šola
Ob dejstvu, da je šola sama podala pojasnilo (priloga B 3), da v času od 12.00 ure do 14.00 ure na hodnikih in pred šolo dežurata dva učitelja in ob nespornem dejstvu, da je v času škodnega dogodka, ki se je zgodil med navedenima urama, dejansko dežural le en učitelj, ter da so v tem času učenci - vozači že čakali odhod domov s prvim avtobusom, zavarovanec pa je le tem moral po zakonu (56. člen ZOsn) posebej zagotoviti varstvo med čakanjem na prevoz, toženka ni dokazala, da je šola nadzorstvo nad varstvom učencev na kraju škodnega dogodka opravljala na način, kot je bila dolžna, saj ni zadostila niti lastnim internim pravilom glede potrebnega števila dežurnih učiteljev. Posledično je bil kraj škodnega dogodka v kritičnem času povsem nenadzorovan, tožnica in ostali učenci so bili brez nadzora (v I. nadstropju), zaradi opustitve v lastnih internih pravilih predpisane dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca škodnega dogodka ni mogoče opredeliti za nesrečno naključje in se toženka ni uspela razbremeniti odgovornosti za tožničino škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024204
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ člen 37, 38, 244, 244/1, 244/2.
zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - udeležba pri kaznivem dejanju - akcesornost - obnova kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - novi dokazi - strokovno mnenje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker ni mogoče enačiti v opisu temeljnega kaznivega dejanja A. A. opisanih dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na B. B., z opisom napeljevanja kot oblike udeležbe B. B., obsojeni s pritožbenimi navedbami, da je v posledici izreka oprostilne sodbe za B. B. odpadel eden od konstitutivnih zakonskih znakov, opisan v temeljnem kaznivem dejanju A. A., zaradi česar tudi ni več podano temeljno kaznivo dejanje A. A. in s tem ne dejanje pomoči C. C., ne more biti uspešen.
Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu svojo odločitev v zvezi z izrekom oprostilne sodbe za B. B. zmotno utemeljuje z dejstvom, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 59294/2010, z dne 18. 6. 2015, vendarle kljub razveljavitvi prvostopenjske sodbe za B. B. zahtevi za varstvo zakonitosti C. C. v delu zaradi dejanja pomoči k temeljnemu kaznivemu dejanju A. A. in A. A. v celoti zavrnilo kot neutemeljeni, sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožnik namreč spregleda določbo drugega odstavka 424. člena ZKP, po kateri bi Vrhovno sodišče, v kolikor bi povezovalo dejanje napeljevanja B. B. s temeljnim kaznivim dejanjem A. A. oziroma z dejanjem pomoči C. C., imelo pooblastilo ravnati tudi v korist A. A. in C. C., pa temu ni bilo tako (beneficium cohaesionis oziroma pravna dobrota pridruženja).
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Ker je skladno z določbo 44. člena ZDR-1 delodajalec dolžan delavcu zagotoviti ustrezno plačilo za delo, je tudi tožnica za obdobje, ko je dejansko opravljala dela in naloge logopeda II upravičena do plačila za delo, ki ga je opravljala.