KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024204
ZKP člen 410, 410/1, 410/1-3, 413, 413/1. KZ člen 37, 38, 244, 244/1, 244/2.
zloraba položaja ali pravic - pomoč pri kaznivem dejanju - udeležba pri kaznivem dejanju - akcesornost - obnova kazenskega postopka - nova dejstva ali novi dokazi - novi dokazi - strokovno mnenje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Ker ni mogoče enačiti v opisu temeljnega kaznivega dejanja A. A. opisanih dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na B. B., z opisom napeljevanja kot oblike udeležbe B. B., obsojeni s pritožbenimi navedbami, da je v posledici izreka oprostilne sodbe za B. B. odpadel eden od konstitutivnih zakonskih znakov, opisan v temeljnem kaznivem dejanju A. A., zaradi česar tudi ni več podano temeljno kaznivo dejanje A. A. in s tem ne dejanje pomoči C. C., ne more biti uspešen.
Pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu svojo odločitev v zvezi z izrekom oprostilne sodbe za B. B. zmotno utemeljuje z dejstvom, da je Vrhovno sodišče RS v sodbi I Ips 59294/2010, z dne 18. 6. 2015, vendarle kljub razveljavitvi prvostopenjske sodbe za B. B. zahtevi za varstvo zakonitosti C. C. v delu zaradi dejanja pomoči k temeljnemu kaznivemu dejanju A. A. in A. A. v celoti zavrnilo kot neutemeljeni, sodišče druge stopnje ne sprejema. Pritožnik namreč spregleda določbo drugega odstavka 424. člena ZKP, po kateri bi Vrhovno sodišče, v kolikor bi povezovalo dejanje napeljevanja B. B. s temeljnim kaznivim dejanjem A. A. oziroma z dejanjem pomoči C. C., imelo pooblastilo ravnati tudi v korist A. A. in C. C., pa temu ni bilo tako (beneficium cohaesionis oziroma pravna dobrota pridruženja).
določitev stikov z otrokom - določitev preživnine za mladoletnega otroka - zaključek glavne obravnave - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitna preživninska zmožnost - dopust - kreditne obveznosti - preživninska obveznost do drugih
Višino preživninske obveznosti določi sodišče z vrednostnim sklepom, ki uravnoteži tri sklope pravno relevantnih dejavnikov (otrokove potrebe, preživninske zmožnosti matere, preživninske zmožnosti očeta).
začetek teka zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Toženec je z izjavo 14. 5. 2012 pripoznal predhodno že zapadlo tožničino terjatev. S tem je bilo zastaranje terjatve pretrgano. Toženec se je z izjavo zavezal poravnati dolg "nemudoma, ko prejme denar". Rok izpolnitve v toženčevi izjavi ni bil natančno določen, ampak je bila toženčeva izpolnitev odložena v prihodnost, pravdni stranki pa soglašali o odložitvi izpolnitve toženčeve obveznosti. Glede na to, da je bila izpolnitev toženčeve obveznosti plačila odložena do trenutka "ko bo prejel denar", je z materialnopravnega vidika jasno, da po pretrganju zastaranje ni začelo znova teči že naslednji dan po 14. 5. 2012, ampak je bil začetek teka zastaranja "vezan" na dan, ko bo toženec imel denar za izpolnitev te obveznosti. Kdaj je nastopil ta dan, ko je toženec razpolagal z denarnimi sredstvi za plačilo svojega dolga in je tedaj začelo znova teči zastaranje, bi moral v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena izkazati toženec, ki pa temu bremenu ni zadostil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Delodajalec ima pravico organizirati delovni proces po svojih optimalnih potrebah, pri čemer pa ukinitev delovnega mesta ni pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja po volji delavca - poslovodna oseba
V obravnavani zadevi je sporno priznanje nadomestila za čas brezposelnosti. Ker je v obravnavanem primeru prišlo do prenehanja delovnega razmerja po tožnikovi volji, poleg tega pa je bil tudi še v času upravnega odločanja še vedno vpisan v sodni register kot poslovodna oseba družbe d. o. o. in je dejansko to funkcijo še vedno izvajal tudi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ni utemeljen.
spor iz razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja - dodelitev v varstvo in vzgojo - otrokova korist - otrokovi stiki - določitev obsega stikov - določitev preživnine za otroka - višina preživnine - preživninske zmožnosti - otrokove potrebe
Pri odločanju o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ni poudarek na pozitivnih in negativnih lastnostih staršev, temveč je glavno vodilo največja otrokova korist (5.a člen ZZZDR). Izvedenka je izpostavila, da je osebnostna ocena pri očetu ugodnejša. Oče je čustveno odzivnejši, stabilen, emocionalno obvladan ter sposoben empatije in prilagajanja čustvenim stanjem sebi najbližjih oseb. Sinovim potrebam zna dati prednost pred svojimi. Pri materi pa je izvedenka izpostavila njen prevladujoč negativni kognitivni slog, nezaupljivost do ljudi, močno kritičnost, prepričanje o njihovih napakah in odsotnost preverjanja navedenega z realnostjo. Kot ugotavlja izvedenka, lahko materini izbruhi škodujejo otrokovemu doživljanju ter njegovemu učenju ustreznih strategij za sproščanje lastnih nezadovoljstev. Mati ne prepoznava ustrezno otrokovih čustvenih stanj ter njegove zrelosti. V njenem odnosu do otroka je sodna izvedenka opazila nepredvidljivo menjavanje podcenjevanja in precenjevanja njegove zrelosti. Vse navedeno podpira zaključek sodišča prve stopnje, da je zaupanje v vzgojo in varstvo očetu A. v korist.
odločitev o stroških pravdnega postopka - načelo končnega uspeha - dogovor strank o stroških - sodna poravnava
V predmetnem postopku je sodišče o delu tožbenega zahtevka odločilo s sodbo, o delu tožbenega zahtevka in pravdnih stroških pa je bila sklenjena sodna poravnava. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je torej zaključil s sodno poravnavo.
Ker sta se pravdni stranki dogovorili, da naj sodišče sodišče odloči o stroških postopka upoštevaje končni uspeh v pravdi, je potrebno o stroških celotnega postopka sprejeti enotno odločitev.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - vzročna zveza - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena
Ker je toženka ugovarjala, da zatrjevana škoda ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se je zaradi aktivnosti toženke trditveno breme prevalilo na tožnico. Tožnica je bila v taki procesni situaciji torej tista, na kateri je bilo breme navedbe trditev in predlaganja dokazov v smeri obstoja posameznih težav, torej obstoja vzročne zveze med škodo in škodnim dogodkom.
zdravljenje brez privolitve v psihiatrični bolnici pod posebnim nadzorom - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - duševna bolezen - prisilno zdravljenje
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in ki se po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje trenutno lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za podaljšanje pridržanja za dobo nadaljnjih šestih tednov.
Obnova upravnega postopka je lahko uspešna, če je predlog vložen v subjektivnem roku enega meseca, v objektivnem roku treh let (263. člen ZUP-a) in če je izkazan vsej eden od obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP-a. Za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP-a gre, če se izve za nova dejstva ali najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločitve, če bi bila ta dejstva, oz. dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem upravnem postopku. Gre v bistvu za stara nova dejstva, ki so obstajala že v času pravnomočno končanega postopka, a tedaj niso bila uporabljena, ker stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Sodišče prve stopnje je v tej fazi postopka izvedlo zgolj dokaze za ugotavljanje temelja odškodninske odgovornosti, medtem ko se z višino zahtevka še ni ukvarjalo. To pa pomeni, da bo v nadaljevanju postopka moralo izvesti predlagane dokaze za ugotavljanje višine nepremoženjske in premoženjske škode, ki je predmet preostalega (neumaknjenega) dela tožbenega zahtevka. Ker torej sodišče prve stopnje še ni izvedlo nobenega od predlaganih dokazov v zvezi z ugotavljanjem višine zahtevka, se dokazni postopek v delu spremenjene tožbe ne bo podaljšal. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o nedopustnosti spremembe tožbe v tem delu zahtevka zato ni v skladu z načelom ekonomičnosti. Dopustitev objektivne spremembe tožbe z zahtevkom za tujo nego in pomoč je v obravnavanem primeru tudi smotrna, saj bo pripomogla k dokončni ureditvi spornega razmerja.
ZDSS-1 člen 75, 81, 82.. ZUP člen 125.. ZPIZ-2 člen 178.. ZZVZZ-UPB3 člen 34, 34/1.
sodno varstvo - socialni spor - spor polne jurisdikcije
Ker je sodno socialni spor po 81. in 82. členu ZDSS-1 spor polne jurisdikcije, se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o pravici, o kateri je bilo odločeno v predsodnem upravnem postopku in jo je mogoče uveljavljati s tožbenim zahtevkom. Če o pravici, pravni koristi ali obveznosti s posamičnim dokončnim aktom ni bilo odločeno, procesne predpostavke za sodno varstvo sploh niso izpolnjene in se posledično tožba zavrže (75. člen ZDSS-1).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. ZZZDR člen 123, 123/2. ZPP člen 188, 188/2, 343, 343/4, 409.
umik tožbe v pritožbenem postopku - pravni interes za pritožbo - sporazum o preživljanju - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - polnoletni otrok
Toženec je s sedaj polnoletno hčerko med pritožbenim postopkom sklenil sporazum o preživnini, v katerem je zajet dogovor o preživnini za celotno vtoževano obdobje. Sporazum je zapisan v obliki notarskega zapisa in vsebuje klavzulo o neposredni izvršljivosti. Za preživnino, ki je bila predmet izpodbijane sodbe, tako že obstaja izvršilni naslov (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Ker ima izvršljiv notarski zapis enake učinke kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je toženec dolžan iz naslova preživnine za hčerko A. A. plačevati z notarskim zapisom z dnem 6. 5. 2019 dogovorjeno obveznost. S polnoletnostjo hčerke pravdnih strank je po zakonu nanjo prešla pravica terjati starša, da jo (dokler se redno šola, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti - drugi odstavek 123. člena ZZZDR) preživljata, tožnica pa je s polnoletnostjo hčerke izgubila upravičenje za njeno zastopanje in s tem tudi za prejemanje ter izterjavo preživnine zanjo. Tožnica lahko uveljavlja od toženca le tisto, kar je na račun preživnine za hčerko v preteklosti plačala namesto njega (verzijski zahtevek). Odločitev kateri pravdni stranki se zaupa v varstvo in vzgojo hči A. A., pa je glede na njeno polnoletnost brezpredmetna. To pomeni, da pravnega interesa za pritožbo v tej zadevi toženec nima več, zato je treba pritožbo kot nedovoljeno zavreči (četrti odstavek 343. člena ZPP).
Napoteni delavec je v delovnem razmerju pri delodajalcu, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pa storitve oziroma delo opravlja v drugi državi. Tožnik je opravljal prevoze po tujini. Glede na to, da ni šlo v konkretnem primeru za delavca prevoznika, ker tožena stranka ni imela kontaktov v Sloveniji, tudi ni šlo za službeno potovanje v tujino. Zato je sodišče prve stopnje tožniku pravilno prisodilo minimalne zakonske pravice glede izplačila plače v Republiki Sloveniji.
prepoved opravljanja dela - nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je sklep o prepovedi opravljanja dela nezakonit, ker je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tretji odstavek 110. člena ZDR-1 določa, da lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru iz 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka tega člena delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. To pomeni, kot utemeljeno navaja pritožba, da je odločitev o tem, ali bo delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu tudi prepovedal opravljanje dela, v celoti odvisna od delodajalca, saj je v zakonu predvidena možnost, ki jo delodajalec lahko izkoristi (to je v primeru 1., 2. in 5. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR‑1). V konkretnem primeru je bil izpolnjen zakonski pogoj, da je tožena stranka tožnici lahko prepovedala opravljanje dela (tj. uvedba postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1) in morebitna naknadna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na zakonitost te odločitve tožene stranke ne more vplivati.
Ni pa zaradi zakonitosti sklepa o prepovedi opravljanja dela zakonit tudi sklep o nadomestilu plače za čas te prepovedi. V skladu z določbo tretjega odstavka 110. člena ZDR-1 je delodajalec delavcu v času prepovedi opravljanja dela dolžan izplačevati nadomestilo plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi. Kljub temu pa je delavec, če je kasneje pred sodiščem ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če delodajalec postopka ne zaključi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za čas prepovedi opravljanja dela upravičen do plače v višini, ki bi mu pripadala, če bi delal. V času prepovedi opravljanja dela namreč delavec v teh primerih ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
Ker je v konkretnem primeru tekom sodnega postopka prišlo do smrti tožnika, ki nima pooblaščenca, to je do razloga navedenega v 1. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, ima ta dogodek za posledico zastoj postopka in sicer zaradi tega, ker ima sklep deklaratorni značaj, z dnem tožnikove smrti.
ZPP člen 8, 357a.. KZ-1 člen 191, 191/1.. ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - policist - nasilje v družini
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do posameznih ravnanj tožnika, ki so v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi jasno konkretizirana. Dokazna ocena v zvezi s tem je pomanjkljiva, saj ne vsebuje presoje v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi nanizanih dejanj, ki prikazujejo tožnikov odnos do njegove tedanje zunajzakonske partnerice. Le izčrpna dokazna ocena posameznih tožniku očitanih ravnanj v izredni odpovedi lahko vodi do prepričljive presoje utemeljenosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po obeh alinejah prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Posebej to velja za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je eden izmed zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja ponavljajoče se ravnanje. Zato je ključno, da se sodišče prve stopnje opredeli do vseh v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitanih dejanj tožnika, saj je le tako možna presoja, ali je tožnik zavržno ravnal z njegovo tedanjo zunajzakonsko partnerico v daljšem časovnem obdobju.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Čeprav drži, da se lahko vse zgoraj navedeno nadomesti, če ne z drugimi predmeti pa v denarni protivrednosti, je treba težko nadomestljivost škode ocenjevati upoštevaje vsakokratne okoliščine konkretnega primera. Tožnik sicer začasno in zasilno rešuje nastalo situacijo ter to celo priznava, vendar je stališče sodišča prve stopnje, da se da vse, kar je ostalo v stanovanju (tožnik je omenjal dokumente, oblačila, potrebščine za osebno nego in druge osebne predmete), preprosto v celoti nadomestiti in da zato ne gre za težko nadomestljivo škodo, izredno strogo. Gre za več kot le za materialno prikrajšanje in neživljenjsko je pričakovanje, po katerem bi si moral tožnik vse navedeno nadomestiti (npr. dokumente tudi v postopkih pred uradnimi organi) in kasneje očitno zoper toženca uveljavljati ustrezne zahtevke iz naslova različnih prikrajšanj. Tudi ob restriktivni razlagi pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe gre vseeno lahko za težko nadomestljivo škodo, ko je tožnik razmere le zasilno in začasno uredil. Navedeno še toliko bolj velja v konkretnem primeru, ko je tožnik izpostavil (glej navedbe zgoraj, ki so dovolj konkretizirane za obravnavanje), da za toženca z izdajo odredbe ne bodo nastale neugodne posledice.