CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026042
OZ člen 179. ZPP člen 154, 325, 325/1. ZOdvT člen 3, 3/2.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - izvedenec medicinske stroke - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - III. kategorija invalidnosti - telesna okvara - degenerativne spremembe - sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - stroški postopka - stroški izvedenca - uspeh v pravdi
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so glavne tožnikove težave danes posledica vnetja medvretenčnega prostora in ne degenerativnih sprememb, ki ne povzročajo okvar perifernih živcev. Pritožbeni očitek toženke in stranskega intervenienta, da bi bilo treba dosojena zneska odškodnine znižati, je zato neutemeljen.
Tožnik tožbenega zahtevka ni nikoli modificiral, niti ni trdil, da gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo treba odločiti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločalo o (edinem) postavljenem tožbenem zahtevku, ki je glasil na 52.000 EUR nepremoženjske škode.
Stroški izvedencev so pravdni stroški in delijo usodo ostalih stroškov ter se presojajo po uspehu v pravdi.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/3.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - manj verjetna pravica - interes strank za ureditev razmerja - vknjižena lastninska pravica - obstoj premoženja
Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.
Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica - okoliščine konkretnega primera - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - razdedinjenje - močnejši pravni naslov - izredne razmere pri napravi oporoke - ustna oporoka
V sodni praksi je enotno stališče, da mora zapuščinski sodnik v vsaki zadevi dokazno oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse predložene dokaze, trditve in posebnosti konkretnega primera. Že iz teh razlogov je zmotno stališče, da že zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ker gre za močnejši pravni naslov kot v primeru zakonitega dedovanja, narekuje, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke napoti zakonitega in ne oporočnega dediča. To bi veljalo ob predpostavki, da ustna oporoka vsaj na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - kumulativnost pogojev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - subjektivna nevarnost - onemogočanje uveljavitve terjatve - neznatna škoda - skrbnik za poseben primer
Ker mora upnik za izdajo začasne odredbe izkazati tako verjetnost terjatve kot tudi subjektivno nevarnost, torej oba elementa, že odsotnost enega od elementov zadostuje za zavrnitev zahteve za sodno varstvo. Sodišču prve stopnje se z verjetnostjo obstoja vtoževane terjatve v izpodbijanem sklepu zato ni bilo potrebno ukvarjati, saj je ugotovilo, da subjektivna nevarnost ne obstoji.
Pasivnost toženca v preteklih petnajstih letih, ko tožniku ni povedal, da nepremičnine oddaja v najem, in ker v letu 2015, ko je skrbništvo prenehalo, tožniku ni izstavil računa in prepustil vsega, kar je pridobil v zvezi s poslom, ne predstavlja aktivnega ravnanja v smeri onemogočenja uveljavitve njegove terjatve. Pritožnik v zvezi z utemeljitvijo nevarnosti navaja le okoliščine, ki kažejo na utemeljenost njegovega zahtevka, ne pa tistih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi z namenom izogniti se plačilu (toženec) razpolagal s svojim premoženjem.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
Za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Ker sta stranki sami pretresli vprašanje oblikovanja tožbenega zahtevka, sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno oziroma je ni smelo dodatno opozarjati na (ne)pravilno oblikovanje zahtevka. V primeru, da bi sodišče prve stopnje v danih okoliščinah dodatno opozarjalo tožečo stranko na dopolnitev tožbenega zahtevka, bi nedopustno prestopilo meje nepristranskosti.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
ZD člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 61, 61/1. ZPP člen 8, 337, 337/3, 339, 339/2, 339/2-12, 355, 355/1.
ugotovitev neveljavnosti oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - razsodnost - starostna demenca - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - nepopolna dokazna ocena - primeren dokaz - izvedensko mnenje - ugovor zastaranja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - ponovna izvedba dokazov
Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je ohranitev zapustnikove volje, treba pa je tudi upoštevati, da se razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Odločitev o razveljavitvi sodbe je sprejeta na podlagi ocene, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem ne bi bilo ekonomično (zaslišati bi moralo obe stranki in priče ter dopolniti dokazni postopek z izvedencem), da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da bi bilo v primeru drugačne odločitve poseženo v ustavno zagotovljeno pravico strank do pritožbenega preizkusa.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 100.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - odpoved pooblastila pooblaščencu - navadni sosporniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost družbenikov - enotno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.
Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00026988
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 7/1, 161, 161/1, 161/2, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2. OZ člen 198, 200, 201, 202. ZOR člen 176, 176/1, 219, 221, 222, 223. ODZ paragraf 1319. ZDoh-2 člen 75, 75/2, 75/2-2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - dejanski stroški - pravočasnost trditev in dokaznih predlogov - pravnomočna odločba o denacionalizaciji - sklep o začasni odredbi - bruto ali neto znesek - zavezanec za plačilo dohodnine - pobotni ugovor - res iudicata - neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - odločitev o pravdnih stroških - sosporništvo - zastopanje več strank v postopku
Plačnik davka je toženka kot denacionalizacijski zavezanec, ki mora izračunati dohodnino od prisojenega nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen in jo plačati davčnemu organu po izplačilu nadomestila tožnikom. Sodišče sicer prisodi tožnikom bruto znesek nadomestila, vendar jim toženka neposredno izplača le neto znesek.
Toženkinih stroškov zaradi delnega porušenja objekta ni mogoče odštevati od nadomestila za nezmožnost uporabe. Že zato ne, ker ni mogoče trditi, da bi ti stroški nastali tudi tožnikom, če bi imeli v obravnavanem obdobju zgradbo v svoji posesti, saj ne gre za stroške v okviru upravljanja in vzdrževanja, ki bi nastali po rednem teku stvari.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
stečajni postopek nad pravno osebo - stranke glavnega stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba
Pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena.
pravica do izjavljanja pred sodiščem - dolžnikova pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - izvršilni postopek - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - preživnina - šolanje po polnoletnosti
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.
Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna.
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - spor o lastništvu zemljišča - vprašanje lastništva - dobroverna lastniška posest - tek priposestvovalne dobe - velikost in lega dela nepremičnine - nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - opustitev posegov v lastninsko pravico - odvoz stvari - odločitev o stroških postopka - uspeh v pravdi
Tožnika lastninske pravice na podlagi priposestvovanja nista pridobila, saj nista izkazala dobrovernosti posesti v vsem času zahtevane priposestvovalne dobe. Tudi na podlagi določb ZLND nista pridobila lastninske pravice.
O stroških postopka je odločeno glede na skupen uspeh v obeh pravdnih postopkih, saj vseh stroškov glede na to, da sta bili zadevi združeni, ni mogoče obračunati za vsako zadevo posebej.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024052
OZ člen 29, 29/1, 29/3, 106, 111, 111/1, 239, 239/2, 243, 243/1, 470, 470/2, 477, 477/1, 505.
prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - dogovorjene lastnosti stvari - razvezana pogodba - odstop od pogodbe - kdaj kupec lahko odstopi od pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop od pogodbe brez naknadnega roka - kritni kup - učinki razvezane pogodbe - povrnitev škode - obseg odškodnine - poslovna odškodninska odgovornost - predvidljiva škoda - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - nasprotna ponudba
Tožeča stranka se je odločila za drugačno (dražje) blago in je višja cena torej posledica tega, da je tožeča stranka pri tujem dobavitelju naročila kakovostnejši in termično že obdelan les in ne posledica tega, da je zaradi toženkine neizpolnitve pogodbene obveznosti morala enako blago, kot je bilo dogovorjeno med pravdnima strankama, kupiti po višji ceni pri drugem dobavitelju, pri čemer toženkina pogodbena obveznost termične obdelave lesa oziroma kritja stroškov le-te ni obsegala. Zatrjevane razlike do višje cene termično obdelanega kakovostnejšega lesa tujega dobavitelja zato tožeča stranka ni upravičena terjati od tožene stranke, posledično pa tudi ne stroškov prevoza tega lesa.
Nasprotna ponudba pomeni, da je prvotna ponudba zaradi zavrnitve prenehala. Ker je nesporno tudi tožena stranka navedeno naročilo podpisala in ga pričela izvajati, je šteti, da je ponudbo (naročilo) tožeče stranke sprejela, kar pomeni, da bi morala zagotoviti les primerne kvalitete za termično obdelavo, tožeča stranka pa je takšen les utemeljeno pričakovala.
Toženo stranko je šteti kot strokovnjaka za les in bi torej mogla in morala vedeti, kakšen les je primeren za termično obdelavo. Prav tako pa jo je, izvajalec termične obdelave opozoril, da les, ki ga je dostavila, za takšno obdelavo ni ustrezen. Kljub temu je tožeči stranki zagotavljala, da bo po termični obdelavi ostalo še dovolj lesa primernega za končno obdelavo po njenem zadevnem naročilu, zaradi česar je nato tožeča stranka družbi S. potrdila naročilo termične obdelave prve dostave lesa. S tem je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča nase prevzela tveganje za nastanek stroška nepotrebne termične obdelave, v primeru, da bi po tej ostalo premalo lesa primernega za dokončno obdelavo (skobljanje) in izpolnitev toženkine pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Ker pa se je v obravnavanem primeru zgodilo ravno to, je tožena stranka dolžna tožeči povrniti te stroške.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.