pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - spor o lastništvu zemljišča - vprašanje lastništva - dobroverna lastniška posest - tek priposestvovalne dobe - velikost in lega dela nepremičnine - nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - opustitev posegov v lastninsko pravico - odvoz stvari - odločitev o stroških postopka - uspeh v pravdi
Tožnika lastninske pravice na podlagi priposestvovanja nista pridobila, saj nista izkazala dobrovernosti posesti v vsem času zahtevane priposestvovalne dobe. Tudi na podlagi določb ZLND nista pridobila lastninske pravice.
O stroških postopka je odločeno glede na skupen uspeh v obeh pravdnih postopkih, saj vseh stroškov glede na to, da sta bili zadevi združeni, ni mogoče obračunati za vsako zadevo posebej.
OZ člen 132, 174, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 155, 249.
odmera odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za skaženost - brazgotine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - tuja pomoč - urna postavka - izgubljeni dobiček - tek zamudnih obresti od odškodnine za nepremoženjsko škodo - izvedensko mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - odmera pravdnih stroškov - priznanje pravdnih stroškov
Dokaz z izvedencem v primeru ugotavljanja telesnih in duševnih bolečin, torej tistih dejstev, za ugotovitev katerih sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, je namenjen objektivnemu preizkusu resničnosti tožnikovih trditev. Izvedensko mnenje predstavlja strokovno ekspertizo, ki temelji na dognanjih znanosti.
Brazgotine, ki jih izvedenci označijo kot estetski defekt, lahko ustrezajo pravnemu pojmu skaženosti. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju zapolni sodišče.
Izgubljeni dobiček je opredeljen kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in med odhodki, ki bi nastali v zvezi s temi prihodki. V primeru, ko se je oškodovanec že pred škodnim dogodkom ukvarjal z enako dejavnostjo, se obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.
Urna postavka za tujo pomoč 6 EUR je primerna, toženka pa višini urne postavke v postopku na prvi stopnji tudi ni konkretizirano ugovarjala. V zvezi s tem pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da so si zunajzakonski partnerji dolžni nuditi medsebojno pomoč. Medsebojne pomoči zakoncev ni mogoče širiti na področje odškodninskega prava kot podlage za razbremenitev povzročitelja škode. Temeljno pravilo odškodninskega prava je, da je škodo dolžan povrniti njen povzročitelj. Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo.
Glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pritožba zmotno meni, da je relevanten trenutek vložitve odškodninskega zahtevka, ne glede na to, kdaj ga je toženka prejela. Zamuda dolžnika je namreč vezana na njegovo seznanjenost z obveznostjo. V primerih, ko rok za izpolnitev ni določen, je skladno z drugim odstavkom 299. člena OZ odločilna okoliščina za trenutek nastopa zamude, da upnik od dolžnika zahteva izpolnitev obveznost.
Zato je sklep o delitvi oblikovalne narave, vendar pa vsbuje tudi dajtveni del, s katerim se naloži izvedba delitve, čeprav sklep v celoti predstavlja odločitev o načinu delitve, s katerim se konča v sklepu določeno preoblikovanje skupne lastnine na predmetih delitve.
Iz oblikovalne narave sklepa o delitvi in nastopa učinkov sklepa o delitvi, ko šele z v sklepu zajeto odločitvijo sodišča o načinu delitve pride do preoblikovanja skupnega premoženja oziroma skupne lastnine nasprotna udeleženka v času uveljavljenega pobotnega ugovora (terjatve iz naslova skupnih prihrankov), ni imela še nobene terjatve, prav tako pa tudi predlagatelj zoper njo ne.4 Tako v zvezi z njeno v pobot uveljavljano terjatvijo zoper predlagatelja iz naslova skupnih prihrankov, niso izpolnjeni splošni pogoji iz 311. člena OZ, ker med predlagateljem in nasprotno udeleženko niso obstajale nobene denarne obveznosti, ki bi si stale nasproti.
Denarni prihranki pomenijo zgolj namensko opredelitev njihovega nastanka po udeležencih. Sicer denarna sredstva kot predmeti skupnega premoženja predstavljajo istovrstne generične stvari, ki so lahko predmet fizične delitve, to pa zaradi svoje istovrstnosti v svojem celokupnem obsegu.
Obresti, kot jih določa šesti odstavek 70. člena SPZ gredo, zgolj takrat, ko sodišče namesto prodaje dodeli solastno (skupno) stvar enemu od solastniku proti njegovi obveznosti, da izplača drugim solastnikom sorazmerni del prodajne cene.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - pravni interes - nova dejstva - pogoj nekrivde - pravni interes za vodenje stečajnega postopka - časovne meje pravnomočnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka
Člen 337 ZPP, ki se v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja smiselno, pod pogojem nekrivde sicer omogoča navajanje novih dejstev, vendar gre lahko le za subjektivno nova dejstva, ne pa za nova dejstva v objektivnem smislu.
Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
stvarna pristojnost - vrednost spornega premeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek
Tožnica je postavila dva tožbena zahtevka. V prvem zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe izvršbe na nepremičnini, v drugem pa plačilo odškodnine 99.000,00 EUR. Ker je označila v tožbi vrednost spornega zahtevka 99.000,00 EUR, gre za dva zahtevka, ki presegata 20.000,00 EUR. Zato je pravilna odločitev okrajnega sodišča, da je pristojno okrožno sodišče.
ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/3.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - manj verjetna pravica - interes strank za ureditev razmerja - vknjižena lastninska pravica - obstoj premoženja
Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.
Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica - okoliščine konkretnega primera - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - razdedinjenje - močnejši pravni naslov - izredne razmere pri napravi oporoke - ustna oporoka
V sodni praksi je enotno stališče, da mora zapuščinski sodnik v vsaki zadevi dokazno oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse predložene dokaze, trditve in posebnosti konkretnega primera. Že iz teh razlogov je zmotno stališče, da že zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ker gre za močnejši pravni naslov kot v primeru zakonitega dedovanja, narekuje, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke napoti zakonitega in ne oporočnega dediča. To bi veljalo ob predpostavki, da ustna oporoka vsaj na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.
ZD člen 210, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2 -14.
sklep o dedovanju - izrek sklepa - obrazložitev - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi
V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo povsem kontradiktorne razloge, in sicer je zapisalo, da so v konkretni zadevi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica dediča (zlasti vračunanje v dedni delež in vrnitev darila, kar uveljavlja dedič), nato pa dodalo, da ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, in da bo zato upoštevaje 210. člen ZD o pravnem vprašanju odločilo sodišče samo. V nadaljevanju obrazložitve se sodišče prve stopnje ne samo sklicuje na zgoraj omenjeni neobstoječ institut v zvezi z dedovanjem nepremičnin (op. kar vpliva tudi na odločitev o premičninah), temveč nato v nadaljevanju obrazložitve povsem kontradiktorno v zvezi z denarjem, ki ga je zapustnica odstopila dedinji v zapuščinskem postopku po očetu, zaključi, da v tem obsegu pa gre za odstop dednega deleža in za darilo, ki ga je dedinja dolžna vrniti v zapuščino v obsegu, da se dopolni dedičev nujni delež. Iz vsega navedenega izhaja, da so razlogi sodišča prve stopnje sami s seboj v nasprotju in da so v tolikšni meri nejasni ter nerazumljivi, da izpodbijanega sklepa pritožbeno ni mogoče preizkusiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024572
ZIZ člen 270, 270/3. ZOR člen 47, 50, 50/1. OZ člen 35, 38, 38/1. SZ člen 2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - kondikcijski zahtevek - ničnost prodajne pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stanovanje - pomožni stanovanjski prostor - neznatna škoda za dolžnika
Predmet izpolnitve po prodajni pogodbi z dne 28. 1. 1999 je vsekakor določen, saj se je tožnik že vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik dvosobnega stanovanja s kabinetom, glede sporne drvarnice oziroma kleti pa določljiv. Četudi ta del nepremičnine v pogodbi res ni označen tako, da bi se tožnik lahko na kleti kot posebnem delu stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine vknjižil kot lastnik tega dela, je prodajna pogodba veljavno sklenjena, saj sta pogodbeni stranki opisno dovolj opredelili nepremičnino, ki je predmet dajatvene obveznosti prodajalca. To velja tudi v konkretnem primeru, ko gre za drvarnico kot pomožni prostor, ki po trditvah tožnika pripada stanovanju in z njim tvori nedeljivo celoto skladno z določbo 2. člena SZ.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
postopek likvidacije - stečajni postopek - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodstva
Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
ZFPPIPP člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/2, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3, 442/3-2. OZ člen 6, 299.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - škoda - vzročna zveza - insolventnost - skrbnost ravnanja - profesionalna skrbnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - stečajni postopek - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno ugotovljena terjatev
Toženec ni niti pokušal izpolniti katere od obveznosti poslovodstva, ki so določene v 34. členu oziroma 35. - 39. členu ZFPPIPP oziroma kot poslovodja, od katerega se terja profesionalna skrbnost (6. člen OZ), ni pravočasno izvedel potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja niti ni sprožil stečajnega postopka. S tem je podana protipravnost njegovega ravnanja kot eden izmed potrebnih elementov za nastanek toženčeve odškodninske odgovornosti.
Ker toženec v tem postopku ni isti kot toženec v gospodarskem sporu, je v obravnavanem sporu lahko ugovarjal tako temelju kot višini terjatve oziroma škode.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.