Čeprav je sodišče prve stopnje izrazilo dvom v to, da je J. C. tožnici posodil 35.000 EUR, pa tožbenega zahtevka iz tega razloga ni zavrnilo. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo zato, ker dokazi, ki jih je izvedlo, s stopnjo prepričanja niso potrdili, da je toženec na silo tožnici vzel vtoževani znesek. Sodišče prve stopnje toženki zaradi različnosti njenih izpovedb, ni verjelo. Res je toženec v poslanih SMS sporočilih potrdil obveznost nasproti tožnici ter izrazil pripravljenost za povrnitev dolga, vendar iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo pritožbeno sodišče sprejema, izhaja, da je toženec uspel dokazati, da se v SMS sporočilih navedena pripoznava dolga ne nanaša na dogodek, iz katerega izhaja vtoževana terjatev.
postopek likvidacije - stečajni postopek - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodstva
Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024324
OZ člen 782, 782/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o svetovanju - mandatna pogodba - predčasno prenehanje pogodbe - razdor pogodbe - fiksna cena - pogodba na ključ - pogodbeni interes - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pogodbeno dogovorjena odškodnina - odstop naročitelja od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - prekoračitev trditvene podlage strank - nejasnost razlogov sodbe
782. člen OZ določa, da v primeru, če naročitelj odstopi od pogodbe, po kateri gre prevzemniku naročila plačilo za njegov trud, mu mora naročitelj izplačati ustrezen del plačila in mu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od pogodbe, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.
Zakon o dedovanju člen 173, 173/3, 174, 174/1, 221.
sklep o dedovanju - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pozneje najdeno premoženje
Če iz navedb preostalih dedičev izhaja, da pritožba posega v njihove pravice, sodišče ne sme vsebinsko obravnavati prepozne pritožbe. Pritožba se v tem primeru zavrže.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - načelo publicitete - navedba listin, ki so podlaga za vpis - izjava skrbniškega notarja
Listine, ki so podlaga za odločanje o (ne)dovoljenosti vpisa, morajo biti priložene predlogu kot listine, ki se vključijo v zbirko listin in to zaradi publicitetnih učinkov vpisov. Glede na to, da pritožnica izjave skrbniškega notarja, ki jo mora sodišče tudi vzeti v obzir, ko odloča o obravnavanem vpisu, predlogu ni priložila kot listine, ki se vključi v zbirko listin, njen predlog ni bil sklepčen, saj (zgolj) Notarski zapis Sporazuma o razveljaviti darilne pogodbe ne utemeljuje predlaganega vpis
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026389
ZZZDR člen 12, 51. ZNP člen 118. ZPP člen 21.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje - nova stvar - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Odnose med partnerjema je treba obravnavati celovito, kar pomeni, da je treba upoštevati vse posebnosti konkretnega primera. Središčna točka konkretnega primera je nagib pravdnih strank, ki ga je prepoznala tudi okolica, da zaradi vzpostavite življenjske skupnost, že pred sklenitvijo te skupnosti oziroma zakonske zveze, pričneta z vlaganji v nepremičnino last toženke in udejanjenje tega nagiba. Pogled za nazaj pokaže kontinuiteto ustvarjanja življenjske skupnosti od leta 1998 dalje, zato ni odločilno, ali je imela njuna skupnost že takrat vse znanke zunajzakonske zveze.
Zato je sklep o delitvi oblikovalne narave, vendar pa vsbuje tudi dajtveni del, s katerim se naloži izvedba delitve, čeprav sklep v celoti predstavlja odločitev o načinu delitve, s katerim se konča v sklepu določeno preoblikovanje skupne lastnine na predmetih delitve.
Iz oblikovalne narave sklepa o delitvi in nastopa učinkov sklepa o delitvi, ko šele z v sklepu zajeto odločitvijo sodišča o načinu delitve pride do preoblikovanja skupnega premoženja oziroma skupne lastnine nasprotna udeleženka v času uveljavljenega pobotnega ugovora (terjatve iz naslova skupnih prihrankov), ni imela še nobene terjatve, prav tako pa tudi predlagatelj zoper njo ne.4 Tako v zvezi z njeno v pobot uveljavljano terjatvijo zoper predlagatelja iz naslova skupnih prihrankov, niso izpolnjeni splošni pogoji iz 311. člena OZ, ker med predlagateljem in nasprotno udeleženko niso obstajale nobene denarne obveznosti, ki bi si stale nasproti.
Denarni prihranki pomenijo zgolj namensko opredelitev njihovega nastanka po udeležencih. Sicer denarna sredstva kot predmeti skupnega premoženja predstavljajo istovrstne generične stvari, ki so lahko predmet fizične delitve, to pa zaradi svoje istovrstnosti v svojem celokupnem obsegu.
Obresti, kot jih določa šesti odstavek 70. člena SPZ gredo, zgolj takrat, ko sodišče namesto prodaje dodeli solastno (skupno) stvar enemu od solastniku proti njegovi obveznosti, da izplača drugim solastnikom sorazmerni del prodajne cene.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - primerna višina odškodnine - deljena odgovornost - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Presoja odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024569
SPZ člen 40, 60. ZPP člen 8, 44, 44/3, 226, 226/2, 286b. OZ člen 255, 259, 259/1, 260.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor - načelo proste presoje dokazov - prevod listin v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (glej 40. in 60. člen SPZ), zaradi česar zadostuje, da kupec premičnine dokaže navedeni dejstvi in mu ni treba dokazati tudi vpisa premičnine v knjigo osnovnih sredstev ali v določen register.
Pritožbena kritika glede predloženih računov ni utemeljena. Razen enega so sicer vsi računi v zvezi z nakupom spornih delovnih strojev res predloženi v tujem jeziku, vendar pa so bistveni podatki iz teh računov (pogodbeni stranki, vrsta oziroma tip delovnega stroja in njegova letnica, datum računa, cena) razumljivi tudi brez (laičnih) prevodov, ki so jim sicer priloženi. Ker ne gre za obsežno in kompleksno listinsko dokumentacijo, pri kateri bi bil pomemben vsak detajl napisanega, prav tako pa predloženi računi tudi ne predstavljajo edinega dokaza, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo odločitev v tem postopku, nepredložitev overjenih prevodov računov (drugi odstavek 226. člena ZPP) ne predstavlja kršitve, ki bi onemogočala preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe ali ki bi tožencu onemogočala učinkovito uveljavljanje njegovih pravic v postopku. Tudi brez (overjenih) prevodov računov bi toženec, če to že zatrjuje v pritožbi, lahko opredelil, v zvezi s katerimi delovnimi stroji računi niso predloženi, in zakaj iz njih ni razvidno, da bi se nanašali ravno na katerega od zarubljenih delovnih strojev.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
povrnitev pravdnih stroškov - zastopanje več strank v postopku - stroški posameznega sospornika
Drži, kar pritožnika navajata, da določa 161. člen ZPP in drži tudi, kar navajata o svoji obveznosti plačila po pravnomočni sodbi do obeh tožnikov. Vendar ju zgolj to do znižanja njune obveznosti plačila stroškov ne more voditi. Tožnika sta imela skupnega pooblaščenega odvetnika in kako si bosta razdelila svoje stroškovno breme, je stvar njunega notranjega razmerja. S svojim tožbenim zahtevkom sta povrnitev pravdnih stroškov zahtevala brez opredelitve glede na njun delež pri spornem predmetu, (ki je bil sicer v pravdi odločilen "le" glede višine terjatve), sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
Namen določbe 1. točke drugega odstavka 27. člena ZKZ je v tem, da se dosedanjemu zakupniku (še naprej) omogoči povečevanje in zaokroževanje zemljišč ter s tem gospodarski napredek njegovega kmetijskega gospodarstva. V predmetni zadevi gre najprej upoštevati, da je bil prvotni zakupnik teh zemljišč pašna skupnost M. oziroma vsi njeni člani skupaj. V okviru te pašne skupnosti je bil kmetijski podjem usmerjen v skupno izkoriščanje višinskih pašnikov, iz ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da vsebinski naslednik te dejavnosti ni tožnik, temveč kvečjemu Zadruga M. P.. Nadalje velja, da ima tožnik, kot eden od bivših članov pašne skupnosti M., zgolj 1/9 delež pravic iz naslova zakupne pogodbe iz leta 2001, zato njegov interes za sklenitev (nove) zakupne pogodbe ni enak interesu, ki bi ga izkazovali vsi bivši člani te pašne skupnosti skupaj. Še posebej pa iz tega deleža ne more izvajati (polnega) pravnega upravičenja za kontinuiteto prostorske in stroškovne zaokroženosti svojega lastnega kmetijskega gospodarstva. Vsekakor pa je bistveno, da ima tožnik ”sopravico" do zakupa zgolj treh zemljišč od skupno petih, ki so sedaj predmet sporne oddaje. Ker so se vse te parcele oddajale v zakup kot celota, tudi v formalnem smislu svoje (zatrjevane) prednostne pravice na celotnem predmetu zakupa ni izkazal.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025618
OZ člen 963, 963/1.
obstoj odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja zavarovanca - vdor vode - iztekanje fekalij iz javnega kanalizacijskega omrežja - izpad električne energije - izključni vzrok - priključitev na kanalizacijsko omrežje - predpisana vrsta postopka - vzrok nastanka škode - subrogacija - ugotovitve izvedenca
Glede na to, da bi vgradnja lopute v vsakem primeru preprečila vdor vode v prostore zavarovanca tožeče stranke, niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovili, da je za vdor vode kriv (predvsem) zavarovanec tožene stranke, pomanjkanje protipovratne lopute v črpališču zavarovanca tožeče stranke pa opredeliti le kot soprispevek k nastali škodi.
Način izvedbe kanalizacijskega priključka je predpisan: izveden mora biti na način, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Natančno je predpisano odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zavarovanec tožeče stranke 17. 9. 2012 skupaj z obvestilom o priključitvi na kanalizacijski sistem seznanjen tudi s tem, da je "obvezna vgradnja protipovratne lopute za priključitev objekta, ki se nahaja pod nivojem poteka kanalizacijske cevi". Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da namestitev protipoplavne lopute ni obvezna in da "je nihče drug v poslovni coni ni namestil".
Pritožnica navaja, da je sklenitev poravnave, h kakršni je sodišče prve stopnje dalo soglasje, upravitelj predlagal že v letu 2016. Ker je upniški odbor (že takrat) nasprotoval podpisu takšne poravnave, sodišče ni dalo soglasja k predlagani poravnavi. Višje sodišče ugotavlja, da opisana situacija v letu 2016 in sedanje stanje nista primerljiva, saj je v vmesnem času prišlo do odločitve v zadevi XI Pg 3008/2011 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, s katero je sodišče (na prvi stopnji) zavrnilo primarni in podrejeni zahtevek stečajnega dolžnika in mu naložilo, da nasprotni stranki povrne njene pravdne stroške.
ZST-1 člen 10, 10/1, 11, 13, 15, 15/1, 15/2, 15/4.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - delni uspeh v pravdi - prevalitev plačila sodne takse - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - taksne oprostitve na podlagi zakona
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da določbe 15. člena ZST-1 ne pridejo v poštev v primerih taksne oprostitve na podlagi samega zakona. V obravnavanem primeru gre namreč za povrnitev sodne takse kot stroškov postopka, za slednje pa taksna oprostitev, bodisi na podlagi samega zakona, bodisi na podlagi odločbe sodišča, ne more učinkovati.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 33.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - kršitev dolžnikovih dolžnosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pravna dobrota - pravica do zasebne lastnine
Če bi bil dolžnik resnično negotov o tem, kaj mora storiti ob zaposlitvi v Republiki Avstriji, bi o tem povprašal upraviteljico ali pa sodišče. Dolžnik pa tako ni ravnal.
Dolžnosti dolžnika so jasno določene v zakonu, dolžnik pa je bil nedvomno z njimi seznanjen in tega niti ne zanika. Ob tem se je z delodajalcem v Avstriji tudi dogovoril, da mu je plačo izplačeval na ženin račun, za katerega ni bil izdan sklep o zasegu denarnega dobroimetja. Dolžnik je tako nedvomno kršil svoje obveznosti iz 384. in 401. člena ZFPPIPP. To pa so razlogi za odgovor proti odpustu obveznosti iz 403. člena ZFPPIPP.
Odpust obveznosti posega v ustavne pravice upnikov, zato se morajo kršitve dolžnikovih obveznosti presojati strogo.