ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 9, 9/2, 118, 118/3.
prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - delitev skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - manj verjetna pravica - interes strank za ureditev razmerja - vknjižena lastninska pravica - obstoj premoženja
Manj verjetna je pravica osebe, ki ni vknjižena kot lastnik nepremičnine v zemljiški knjigi. Ta oseba ima tudi interes za drugačno ureditev pravnega razmerja.
Tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši, in je pravilno, da se na pravdo napoti njega.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica - okoliščine konkretnega primera - zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke - razdedinjenje - močnejši pravni naslov - izredne razmere pri napravi oporoke - ustna oporoka
V sodni praksi je enotno stališče, da mora zapuščinski sodnik v vsaki zadevi dokazno oceniti, čigava pravica je manj verjetna in pri tem upoštevati vse predložene dokaze, trditve in posebnosti konkretnega primera. Že iz teh razlogov je zmotno stališče, da že zgolj obstoj (ustne) oporoke oziroma njena razglasitev, ker gre za močnejši pravni naslov kot v primeru zakonitega dedovanja, narekuje, da se na pravdo glede (ne)veljavnosti oporoke napoti zakonitega in ne oporočnega dediča. To bi veljalo ob predpostavki, da ustna oporoka vsaj na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.
povrnitev pravdnih stroškov - zastopanje več strank v postopku - stroški posameznega sospornika
Drži, kar pritožnika navajata, da določa 161. člen ZPP in drži tudi, kar navajata o svoji obveznosti plačila po pravnomočni sodbi do obeh tožnikov. Vendar ju zgolj to do znižanja njune obveznosti plačila stroškov ne more voditi. Tožnika sta imela skupnega pooblaščenega odvetnika in kako si bosta razdelila svoje stroškovno breme, je stvar njunega notranjega razmerja. S svojim tožbenim zahtevkom sta povrnitev pravdnih stroškov zahtevala brez opredelitve glede na njun delež pri spornem predmetu, (ki je bil sicer v pravdi odločilen "le" glede višine terjatve), sodišče pa odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 100.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - odpoved pooblastila pooblaščencu - navadni sosporniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost družbenikov - enotno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.
Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026042
OZ člen 179. ZPP člen 154, 325, 325/1. ZOdvT člen 3, 3/2.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - izvedenec medicinske stroke - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - III. kategorija invalidnosti - telesna okvara - degenerativne spremembe - sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - stroški postopka - stroški izvedenca - uspeh v pravdi
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so glavne tožnikove težave danes posledica vnetja medvretenčnega prostora in ne degenerativnih sprememb, ki ne povzročajo okvar perifernih živcev. Pritožbeni očitek toženke in stranskega intervenienta, da bi bilo treba dosojena zneska odškodnine znižati, je zato neutemeljen.
Tožnik tožbenega zahtevka ni nikoli modificiral, niti ni trdil, da gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo treba odločiti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločalo o (edinem) postavljenem tožbenem zahtevku, ki je glasil na 52.000 EUR nepremoženjske škode.
Stroški izvedencev so pravdni stroški in delijo usodo ostalih stroškov ter se presojajo po uspehu v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00026988
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 7/1, 161, 161/1, 161/2, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2. OZ člen 198, 200, 201, 202. ZOR člen 176, 176/1, 219, 221, 222, 223. ODZ paragraf 1319. ZDoh-2 člen 75, 75/2, 75/2-2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - dejanski stroški - pravočasnost trditev in dokaznih predlogov - pravnomočna odločba o denacionalizaciji - sklep o začasni odredbi - bruto ali neto znesek - zavezanec za plačilo dohodnine - pobotni ugovor - res iudicata - neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - odločitev o pravdnih stroških - sosporništvo - zastopanje več strank v postopku
Plačnik davka je toženka kot denacionalizacijski zavezanec, ki mora izračunati dohodnino od prisojenega nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen in jo plačati davčnemu organu po izplačilu nadomestila tožnikom. Sodišče sicer prisodi tožnikom bruto znesek nadomestila, vendar jim toženka neposredno izplača le neto znesek.
Toženkinih stroškov zaradi delnega porušenja objekta ni mogoče odštevati od nadomestila za nezmožnost uporabe. Že zato ne, ker ni mogoče trditi, da bi ti stroški nastali tudi tožnikom, če bi imeli v obravnavanem obdobju zgradbo v svoji posesti, saj ne gre za stroške v okviru upravljanja in vzdrževanja, ki bi nastali po rednem teku stvari.
Zato je sklep o delitvi oblikovalne narave, vendar pa vsbuje tudi dajtveni del, s katerim se naloži izvedba delitve, čeprav sklep v celoti predstavlja odločitev o načinu delitve, s katerim se konča v sklepu določeno preoblikovanje skupne lastnine na predmetih delitve.
Iz oblikovalne narave sklepa o delitvi in nastopa učinkov sklepa o delitvi, ko šele z v sklepu zajeto odločitvijo sodišča o načinu delitve pride do preoblikovanja skupnega premoženja oziroma skupne lastnine nasprotna udeleženka v času uveljavljenega pobotnega ugovora (terjatve iz naslova skupnih prihrankov), ni imela še nobene terjatve, prav tako pa tudi predlagatelj zoper njo ne.4 Tako v zvezi z njeno v pobot uveljavljano terjatvijo zoper predlagatelja iz naslova skupnih prihrankov, niso izpolnjeni splošni pogoji iz 311. člena OZ, ker med predlagateljem in nasprotno udeleženko niso obstajale nobene denarne obveznosti, ki bi si stale nasproti.
Denarni prihranki pomenijo zgolj namensko opredelitev njihovega nastanka po udeležencih. Sicer denarna sredstva kot predmeti skupnega premoženja predstavljajo istovrstne generične stvari, ki so lahko predmet fizične delitve, to pa zaradi svoje istovrstnosti v svojem celokupnem obsegu.
Obresti, kot jih določa šesti odstavek 70. člena SPZ gredo, zgolj takrat, ko sodišče namesto prodaje dodeli solastno (skupno) stvar enemu od solastniku proti njegovi obveznosti, da izplača drugim solastnikom sorazmerni del prodajne cene.
ZPP člen 41, 41/1, 185, 185/2, 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 315, 315/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/3.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - škoda - res iudicata - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - priznana dejstva - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - delni umik tožbe - uspeh pravdnih strank
Glede zahtevka za izgubljeni dobiček in za povrnitev navadne škode je bilo o njegovi utemeljenosti že pravnomočno odločeno, zato so neupoštevne vse tiste pritožbene trditve, s katerimi toženka meri na ponovno presojo utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka (vprašanje nastanka škode oziroma obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti).
Tožnikovo zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička je treba upoštevati pri vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2 - 15. ZNP člen 37, 118.
nepravdni postopek - delitev solastnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - spor o lastništvu zemljišča - vprašanje lastništva - dobroverna lastniška posest - tek priposestvovalne dobe - velikost in lega dela nepremičnine - nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - opustitev posegov v lastninsko pravico - odvoz stvari - odločitev o stroških postopka - uspeh v pravdi
Tožnika lastninske pravice na podlagi priposestvovanja nista pridobila, saj nista izkazala dobrovernosti posesti v vsem času zahtevane priposestvovalne dobe. Tudi na podlagi določb ZLND nista pridobila lastninske pravice.
O stroških postopka je odločeno glede na skupen uspeh v obeh pravdnih postopkih, saj vseh stroškov glede na to, da sta bili zadevi združeni, ni mogoče obračunati za vsako zadevo posebej.
ZFPPIPP člen 231, 231-3, 239, 239/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - popolno poplačilo terjatve - pravni interes - nova dejstva - pogoj nekrivde - pravni interes za vodenje stečajnega postopka - časovne meje pravnomočnosti - odločanje o začetku stečajnega postopka
Člen 337 ZPP, ki se v stečajnem postopku na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporablja smiselno, pod pogojem nekrivde sicer omogoča navajanje novih dejstev, vendar gre lahko le za subjektivno nova dejstva, ne pa za nova dejstva v objektivnem smislu.
Sklep, da upnik ni več aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom bi bilo mogoče zavzeti zgolj v primeru, če bi bil upnik tekom predhodnega stečajnega postopka v celoti poplačan. V takem primeru upnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka, s tem pa preneha tudi njegova aktivna procesna legitimacija.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda, a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka.
Spor med dedinjo in tretjo osebo ne terja prekinitve zapuščinskega postopka.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 390, 390/1, 393, 394.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - stečajna masa
S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost.
Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku.
Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti predmet lahko predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe. Če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025618
OZ člen 963, 963/1.
obstoj odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja zavarovanca - vdor vode - iztekanje fekalij iz javnega kanalizacijskega omrežja - izpad električne energije - izključni vzrok - priključitev na kanalizacijsko omrežje - predpisana vrsta postopka - vzrok nastanka škode - subrogacija - ugotovitve izvedenca
Glede na to, da bi vgradnja lopute v vsakem primeru preprečila vdor vode v prostore zavarovanca tožeče stranke, niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovili, da je za vdor vode kriv (predvsem) zavarovanec tožene stranke, pomanjkanje protipovratne lopute v črpališču zavarovanca tožeče stranke pa opredeliti le kot soprispevek k nastali škodi.
Način izvedbe kanalizacijskega priključka je predpisan: izveden mora biti na način, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Natančno je predpisano odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zavarovanec tožeče stranke 17. 9. 2012 skupaj z obvestilom o priključitvi na kanalizacijski sistem seznanjen tudi s tem, da je "obvezna vgradnja protipovratne lopute za priključitev objekta, ki se nahaja pod nivojem poteka kanalizacijske cevi". Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da namestitev protipoplavne lopute ni obvezna in da "je nihče drug v poslovni coni ni namestil".
Odrejenega pripora ni mogoče šteti kot objektivni razlog za neudeležbo v rehabilitacijskem programu, saj se je v situacijo, ko mu je bil odrejen pripor, storilec spravil sam tj. po lastni krivdi.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 401, 401/1, 401/1-2, 403, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 33.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve - kršitev dolžnikovih dolžnosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti - pravna dobrota - pravica do zasebne lastnine
Če bi bil dolžnik resnično negotov o tem, kaj mora storiti ob zaposlitvi v Republiki Avstriji, bi o tem povprašal upraviteljico ali pa sodišče. Dolžnik pa tako ni ravnal.
Dolžnosti dolžnika so jasno določene v zakonu, dolžnik pa je bil nedvomno z njimi seznanjen in tega niti ne zanika. Ob tem se je z delodajalcem v Avstriji tudi dogovoril, da mu je plačo izplačeval na ženin račun, za katerega ni bil izdan sklep o zasegu denarnega dobroimetja. Dolžnik je tako nedvomno kršil svoje obveznosti iz 384. in 401. člena ZFPPIPP. To pa so razlogi za odgovor proti odpustu obveznosti iz 403. člena ZFPPIPP.
Odpust obveznosti posega v ustavne pravice upnikov, zato se morajo kršitve dolžnikovih obveznosti presojati strogo.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje priče - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neopravičen izostanek z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če sodišče ne izvede (pravočasnega) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2.a odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič A. Z. in J. M. navedlo njun neopravičen izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 21.11.2018. Posledica, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je predpisana za primer, ko z zaslišanja neopravičeno izostane stranka (2. odstavek 258. člena ZPP), posledice neopravičenega izostanka priče pa so urejene v 241. členu ZPP. Slednji pa ne predvideva opustitve zaslišanja priče. Izostanek omenjenih prič z naroka, ne glede na njegov razlog, torej ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z njunim zaslišanjem.