Čeprav je sodišče prve stopnje izrazilo dvom v to, da je J. C. tožnici posodil 35.000 EUR, pa tožbenega zahtevka iz tega razloga ni zavrnilo. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo zato, ker dokazi, ki jih je izvedlo, s stopnjo prepričanja niso potrdili, da je toženec na silo tožnici vzel vtoževani znesek. Sodišče prve stopnje toženki zaradi različnosti njenih izpovedb, ni verjelo. Res je toženec v poslanih SMS sporočilih potrdil obveznost nasproti tožnici ter izrazil pripravljenost za povrnitev dolga, vendar iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo pritožbeno sodišče sprejema, izhaja, da je toženec uspel dokazati, da se v SMS sporočilih navedena pripoznava dolga ne nanaša na dogodek, iz katerega izhaja vtoževana terjatev.
stvarna pristojnost - vrednost spornega premeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek
Tožnica je postavila dva tožbena zahtevka. V prvem zahteva ugotovitev neveljavnosti zaznambe izvršbe na nepremičnini, v drugem pa plačilo odškodnine 99.000,00 EUR. Ker je označila v tožbi vrednost spornega zahtevka 99.000,00 EUR, gre za dva zahtevka, ki presegata 20.000,00 EUR. Zato je pravilna odločitev okrajnega sodišča, da je pristojno okrožno sodišče.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nerazsodnost - demenca - izvedensko mnenje
Odločitev o ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju temelji na ugotovitvi, da preživljanka (zapustnica) ob njeni sklenitvi ni bila razsodna in zato ni bila sposobna razumeti pomena sklenitve pogodbe in njenih pravnih posledic.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - primerna višina odškodnine - deljena odgovornost - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Presoja odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - spor o lastništvu zemljišča - vprašanje lastništva - dobroverna lastniška posest - tek priposestvovalne dobe - velikost in lega dela nepremičnine - nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - opustitev posegov v lastninsko pravico - odvoz stvari - odločitev o stroških postopka - uspeh v pravdi
Tožnika lastninske pravice na podlagi priposestvovanja nista pridobila, saj nista izkazala dobrovernosti posesti v vsem času zahtevane priposestvovalne dobe. Tudi na podlagi določb ZLND nista pridobila lastninske pravice.
O stroških postopka je odločeno glede na skupen uspeh v obeh pravdnih postopkih, saj vseh stroškov glede na to, da sta bili zadevi združeni, ni mogoče obračunati za vsako zadevo posebej.
stečajni postopek nad pravno osebo - stranke glavnega stečajnega postopka - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nedovoljena pritožba
Pritožnik kot družbenik ni upnik s terjatvijo do stečajnega dolžnika, nastalo iz pravno poslovnih razmerij s stečajnim dolžnikom, torej do stečajnega dolžnika nima obligacijskih pravic. Kot družbenik stečajnega dolžnika ima po uspešno izvedenem stečajnem postopku le korporacijsko pravico, torej premoženjsko pravico do ustreznega dela preostalega premoženja po izvedbi stečajnega postopka, zato ni upnik stečajnega dolžnika, katerega premoženjske pravice bi bilo treba v stečajnem postopku varovati tako kot upnike iz obligacijskih razmerij s stečajnim dolžnikom.
Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o razdelitvi posebne stečajne mase, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
postopek likvidacije - stečajni postopek - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodstva
Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.
nevarna dejavnost - lestev - delo v premogovniku - objektivna odškodninska odgovornost
Vzpenjanje po navpični, približno 30 metrov visoki lestvi z okroglimi prečkami že samo po sebi predstavlja rizično in nevarno delo. Njegova nevarnost in rizičnost pa je še toliko večja, če se opravlja v neosvetljenem premogovniškem jašku približno 400 metrov pod površjem zemlje, kjer si vzpenjalec po lestvi delovni prostor, očitno zgolj v smeri, kamor je usmerjena njegova glava, osvetljuje zgolj z naglavno svetilko. Opravljanje takšnega dela, čeprav ga je njegov opravljalec opravljal pred tem že več let in v času škodnega dogodka ni bilo nobenih posebnosti, predstavlja nevarno dejavnost. Podana so namreč tako objektivna merila (vzpenjanje po visoki navpični lestvi, neosvetljen premogovni jašek, službena dolžnost opravljanja takšnega dela), kot subjektivna merila (nošnja naglavne svetilke, s katero si je med vzpenjanjem lahko osvetljeval le prostor pred glavo), to pa daje podlago za zaključek, da gre, glede na okoliščine konkretnega primera, za nevarno dejavnost.
zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - obveznosti upravitelja - otvoritveno poročilo - kodeks etike
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se do pravilnosti upraviteljevega stališča v zvezi z zgoraj omenjenim poslovnim razmerjem in iz njega izvirajočimi zahtevki, ne more opredeljevati v stečajnem postopku, temveč bo to stvar pravdnih postopkov, ki jih je oziroma jih bo upravitelj začel.
Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da različna pogleda upnika in upravitelja do tega, ali ima in kakšne zahtevke ima dolžnik do upnika iz poslovnega razmerja, v katerem je bil z njim pred začetkom stečajnega postopka, ne moreta biti razlog za razrešitev upravitelja. Pravilno pa je tudi zaključilo, da trditve upnika o neprimerni komunikaciji upravitelja z njim, takšne, kakršne je podal, in o kršitvi pravil dobre poslovne prakse upraviteljev, ne morejo biti razlog za razrešitev upravitelja niti ne morejo biti predmet obravnavanja v tem stečajnem postopku.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - kumulativnost pogojev - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - subjektivna nevarnost - onemogočanje uveljavitve terjatve - neznatna škoda - skrbnik za poseben primer
Ker mora upnik za izdajo začasne odredbe izkazati tako verjetnost terjatve kot tudi subjektivno nevarnost, torej oba elementa, že odsotnost enega od elementov zadostuje za zavrnitev zahteve za sodno varstvo. Sodišču prve stopnje se z verjetnostjo obstoja vtoževane terjatve v izpodbijanem sklepu zato ni bilo potrebno ukvarjati, saj je ugotovilo, da subjektivna nevarnost ne obstoji.
Pasivnost toženca v preteklih petnajstih letih, ko tožniku ni povedal, da nepremičnine oddaja v najem, in ker v letu 2015, ko je skrbništvo prenehalo, tožniku ni izstavil računa in prepustil vsega, kar je pridobil v zvezi s poslom, ne predstavlja aktivnega ravnanja v smeri onemogočenja uveljavitve njegove terjatve. Pritožnik v zvezi z utemeljitvijo nevarnosti navaja le okoliščine, ki kažejo na utemeljenost njegovega zahtevka, ne pa tistih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi z namenom izogniti se plačilu (toženec) razpolagal s svojim premoženjem.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2 - 15. ZNP člen 37, 118.
nepravdni postopek - delitev solastnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
Pritožnica navaja, da je sklenitev poravnave, h kakršni je sodišče prve stopnje dalo soglasje, upravitelj predlagal že v letu 2016. Ker je upniški odbor (že takrat) nasprotoval podpisu takšne poravnave, sodišče ni dalo soglasja k predlagani poravnavi. Višje sodišče ugotavlja, da opisana situacija v letu 2016 in sedanje stanje nista primerljiva, saj je v vmesnem času prišlo do odločitve v zadevi XI Pg 3008/2011 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, s katero je sodišče (na prvi stopnji) zavrnilo primarni in podrejeni zahtevek stečajnega dolžnika in mu naložilo, da nasprotni stranki povrne njene pravdne stroške.
Odrejenega pripora ni mogoče šteti kot objektivni razlog za neudeležbo v rehabilitacijskem programu, saj se je v situacijo, ko mu je bil odrejen pripor, storilec spravil sam tj. po lastni krivdi.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 399, 399/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 557. SPZ člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nevpisana lastninska pravica - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ravnanja dolžnice tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti za takšnega, ki bi ustrezalo pričakovanemu ravnanju tistega, ki se zavzema za dosego odpusta obveznosti, nasploh ob upoštevanju okoliščine, da ji je bila večkrat dana možnost, da sodišče in upravitelja glede obeh nepremičnin seznani. Ob kršitvi zakonskih obveznosti pa stečajnega dolžnika doleti zavrnitev predloga za odpust obveznosti, zato je treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi.
gospodarski spor majhne vrednosti - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vročanje pisanj - fikcija vročitve - pravna oseba
Družba mora ukreniti vse potrebno za to, da ji je mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njen sedež v sodnem registru. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna).
Vrnitev pisanja sodišču zaradi tega, ker naslovnik nima hišnega predalčnika ne preprečuje nastopa fikcije vročitve. Vročitev se v takem primeru namreč šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oz. ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.