gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje priče - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neopravičen izostanek z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če sodišče ne izvede (pravočasnega) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2.a odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič A. Z. in J. M. navedlo njun neopravičen izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 21.11.2018. Posledica, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je predpisana za primer, ko z zaslišanja neopravičeno izostane stranka (2. odstavek 258. člena ZPP), posledice neopravičenega izostanka priče pa so urejene v 241. členu ZPP. Slednji pa ne predvideva opustitve zaslišanja priče. Izostanek omenjenih prič z naroka, ne glede na njegov razlog, torej ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z njunim zaslišanjem.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-1(1), 399, 399/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 557. SPZ člen 11, 11/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - pogodba o dosmrtnem preživljanju - nevpisana lastninska pravica - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Ravnanja dolžnice tudi po presoji višjega sodišča ni mogoče šteti za takšnega, ki bi ustrezalo pričakovanemu ravnanju tistega, ki se zavzema za dosego odpusta obveznosti, nasploh ob upoštevanju okoliščine, da ji je bila večkrat dana možnost, da sodišče in upravitelja glede obeh nepremičnin seznani. Ob kršitvi zakonskih obveznosti pa stečajnega dolžnika doleti zavrnitev predloga za odpust obveznosti, zato je treba odločitvi sodišča prve stopnje pritrditi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024263
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 83, 101, 101/1, 619, 766, 766/1. ZEKom-1 člen 3, 3-50, 129, 129/5.
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbenih določil - naročniška pogodba - podjemna pogodba - mandatna pogodba - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - nedopustni pritožbeni razlogi
Sodišče se ni dolžno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Prav tako se ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ampak le do tistih, ki so za odločitev pravno relevantni.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je mogoče uveljavljati le v okviru istega razmerja.
Ker tožnik ni mogel razpolagati in uporabljati predmetnega stanovanja, niti ga prostovoljno ni prepuščal v uporabo tožencu, je bil onemogočen pri uporabi svoje solastne stvari, zato je upravičen do plačila uporabnine.
Obveznost članov uprave gospodarske družbe je obveznost (skrbnega) prizadevanja. Uprava je odgovorna za kršitev dolžnosti v povezavi s funkcijo poslovodenja in zastopanja družbe ter za notranjo organizacijo podjetja v smislu optimalne organizacije delovnega procesa (kamor spada tudi kadrovska politika), pretirana pa bi bila zahteva, da člani uprave odgovarjajo tudi za nepravilnosti iz delovnopravnega področja.
gospodarski spor majhne vrednosti - fikcija umika pritožbe - neplačilo sodne takse - vročanje pisanj - fikcija vročitve - pravna oseba
Družba mora ukreniti vse potrebno za to, da ji je mogoče vročiti pisanja na naslovu, ki je naveden kot njen sedež v sodnem registru. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna).
Vrnitev pisanja sodišču zaradi tega, ker naslovnik nima hišnega predalčnika ne preprečuje nastopa fikcije vročitve. Vročitev se v takem primeru namreč šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oz. ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji vročitve.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 54. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - materialni stroški izvedenca - uporaba novega pravilnika
Splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, ni mogoče prevaliti na breme naročnika oz. strank.
Odrejenega pripora ni mogoče šteti kot objektivni razlog za neudeležbo v rehabilitacijskem programu, saj se je v situacijo, ko mu je bil odrejen pripor, storilec spravil sam tj. po lastni krivdi.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. ZSICT člen 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o stroških postopka o prekršku (2008) člen 2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 4, 15.
stroški postopka o prekršku - odmera nagrade in stroškov izvedenca - materialni stroški izvedenca
Nedvomno mora izvedenec, cenilec ali tolmač pri opravljanju nalog v okviru odrejenega dela razpolagati in uporabljati določeno računalniško strojno in programsko opremo, določene naprave, literaturo, pisarniški material, elektriko, vodo in podobno, vendar glede na zgoraj opisano spremembo pravne podlage za odmerjanje nagrade in nadomestila stroškov izvedencev, cenilcev in tolmačev, stroškov v zvezi s tem ne more prevaliti na breme strank. Poleg tega, da ne gre za dejanske izdatke, ki bi se nanašali na konkretno izvedensko mnenje in da izvedenec ni z ničemer izkazal, da naj bi letno naredil okoli 25 izvedenskih mnenj, po mnenju pritožbenega sodišča višina materialnih stroškov ne more biti odvisna od števila izvedenskih mnenj, ki jih posamezni izvedenec izdela v obdobju enega leta. Tako tolmačenje bi bilo po mnenju pritožbenega sodišča v nasprotju z načelom enakosti iz 22. člena Ustave RS, saj bi privedlo do neenakega obravnavanja izvedencev in obremenjevanja strank s stroški izvedenskih del.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00025618
OZ člen 963, 963/1.
obstoj odškodninske odgovornosti - krivdna odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja zavarovanca - vdor vode - iztekanje fekalij iz javnega kanalizacijskega omrežja - izpad električne energije - izključni vzrok - priključitev na kanalizacijsko omrežje - predpisana vrsta postopka - vzrok nastanka škode - subrogacija - ugotovitve izvedenca
Glede na to, da bi vgradnja lopute v vsakem primeru preprečila vdor vode v prostore zavarovanca tožeče stranke, niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotovili, da je za vdor vode kriv (predvsem) zavarovanec tožene stranke, pomanjkanje protipovratne lopute v črpališču zavarovanca tožeče stranke pa opredeliti le kot soprispevek k nastali škodi.
Način izvedbe kanalizacijskega priključka je predpisan: izveden mora biti na način, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Natančno je predpisano odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil zavarovanec tožeče stranke 17. 9. 2012 skupaj z obvestilom o priključitvi na kanalizacijski sistem seznanjen tudi s tem, da je "obvezna vgradnja protipovratne lopute za priključitev objekta, ki se nahaja pod nivojem poteka kanalizacijske cevi". Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da namestitev protipoplavne lopute ni obvezna in da "je nihče drug v poslovni coni ni namestil".
ZST-1 člen 10, 10/1, 11, 13, 15, 15/1, 15/2, 15/4.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - delni uspeh v pravdi - prevalitev plačila sodne takse - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - taksne oprostitve na podlagi zakona
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da določbe 15. člena ZST-1 ne pridejo v poštev v primerih taksne oprostitve na podlagi samega zakona. V obravnavanem primeru gre namreč za povrnitev sodne takse kot stroškov postopka, za slednje pa taksna oprostitev, bodisi na podlagi samega zakona, bodisi na podlagi odločbe sodišča, ne more učinkovati.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zniževanjem izklicne cene - neuspešna dražba
Po oceni višjega sodišča navedba cene, pod katero upravitelj terjatve ne bo prodal, v sklepu o prodaji ne igra tako pomembne vloge, kot jo opisuje pritožnik. Drži, kot navaja pritožnik, da je glavna značilnost javne dražbe z zniževanjem izklicne cene, da potencialnemu kupcu ni znana najnižja cena, po kateri je prodajalec še pripravljen prodati premoženje, saj zanjo izve šele, ko ne more več licitirati, to je, ko razpisnik javne dražbe v določenem koraku odstopi od nadaljnje dražbe. To pa ga sili v to, da čim prej poda svojo ponudbo. V obratnem primeru pa kupec nima interesa, da bi podal ponudbo, ki bi bila višja od te cene, zato bo s svojo ponudbo počakal, dokler se izklicna cena ne zniža do najnižje. Pri tem pa pritožnik spregleda, da gre v tem primeru za prodajo v stečajnem postopku in da zaradi posebnih pravil v ZFPPIPP o ceni kupec lahko z veliko verjetnostjo predpostavlja, pri kateri ceni bo stečajni dolžnik odstopil od nadaljnje dražbe. Zaradi tega pri prisilni prodaji odpade ključna prednost tega postopka prodaje.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 5, 7, 7/2, 8. ZGD-1 člen 7, , 8, 8/1, 8/1-4. ZPP člen 52.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - spregled pravne osebnosti - deliktna obveznost - navezne okoliščine - kraj škodnega dogodka - stalno prebivališče - Sodišče Evropske unije (SEU)
Ker sta tako Republika Slovenija kot Republika Avstrija državi članici Evropske unije, je vprašanje mednarodne pristojnosti za odločanje v predmeti zadevi potrebno rešiti ob uporabi določb Uredbe, ki je kot nadrejena nacionalnim predpisom neposredno uporabljiva in zavezuje obe državi članici.
ZIZ člen 169, 169/1, 169/6, 169/9. ZPP člen 285, 286a, 286a/1. URS člen 5, 23.
izvršba na nepremičnine - varstvo dolžnikove eksistence - pravica do doma - načelo sorazmernosti - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - poseg v dostojanstvo - ustavno skladna razlaga - dom dolžnika - dopustnost posega v ustavno pravico - materialno procesno vodstvo - načelo pravne in socialne države - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Pri prisilni prodaji nepremičnine, ki je dolžnikov dom, je zakonodajalec uveljavil posebno varstvo dolžnika, ki omogoča, da se s pomočjo centra za socialno delo poskuša preprečiti izgubo doma zaradi majhnega dolga, ki je obvladljiv. Obveznost izvršilnega sodišča, da obvesti center za socialno delo (šesti odstavek 169. člena ZIZ), ima pomembno ustavnopravno ozadje. Z uresničevanjem ustavnega načela pravne države, ki pri prisilni izvršbi kot oblastnem ravnanju upošteva ustavno načelo sorazmernosti v ozkem razumevanju sorazmernosti izvršilnega sredstva glede na pričakovane učinke poplačila upnika, se prepleta uresničevanje ustavnega načela socialne države. Predlog laične dolžnice po prvem odstavku 169. člena ZIZ, da se dovoli drugo (milejše) izvršilno sredstvo, mora izvršilno sodišče obravnavati z omiljeno strogostjo.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) (2017) člen 295, 299. ZPP člen 347, 347/2.
odškodnina zaradi razlastitve - kriteriji za določitev odškodnine - višina odškodnine - zaslišanje izvedenca - pritožbena obravnava
Absolutne zahteve, da sodišče v vsakem primeru ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vsa pravno pomembna vprašanja, ni mogoče postaviti. Od primera do primera je treba presojati, ali so izvedenčevi pisni odgovori dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi, jasni in strokovni, da njegovo zaslišanje ni potrebno. Sodišče prve stopnje bi lahko v zvezi z drugimi pripombami nasprotne udeleženke izvedenko zaslišalo ali pa bi ji nove pripombe vročilo v še eno pisno dopolnitev. Ker ni storilo nič od tega ter v razlogih izpodbijanega sklepa tudi ni pojasnilo, zakaj ocenjuje, da teh pripomb ni bi bilo treba vročati oziroma izvedenki nanje odgovarjati, je nasprotni udeleženki odvzelo možnost obravnavanja v postopku
„Upoštevanje“ podatkov ne pomeni, da je izvedenec, ki izračunava odškodnino, vezan na posplošeno vrednost nepremičnine, ki izhaja iz javnih evidenc; izvedenec jo vzame kot izhodišče, kot enega izmed kriterijev, na podlagi katerih izračunava odškodnino, nato pa jo korigira s pomočjo ostalih podatkov in drugih kriterijev, ki jih določa zakon.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024332
ZPP člen 337, 337/1, 495, 495/1. OZ člen 288, 788.
gospodarski spor majhne vrednosti - komisijska pogodba - komisijska prodaja - delna pripoznava - delno plačilo dolga - vrstni red poplačila - vračunanje obresti in stroškov - nedovoljena pritožbena novota
Pritožbena trditev, da je tožena stranka ob plačilu 3.850,00 EUR tožeči stranki jasno sporočila, da z izvedenim poplačilom priznanega dela terjatve poplačuje neporavnane račune po historičnem vrstnem redu izstavitve, predstavlja pritožbeno novoto. Tožena stranka te trditve pred sodiščem prve stopnje ni podala, niti ni v pritožbi pojasnila, zakaj te trditve ni podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
Kadar si v zapuščinskem postopku konkurirajo zakoniti in oporočni dediči istega zapustnika, je med njimi praviloma nasprotje. V obravnavanem primeru temu ni tako. Ker se pritožnika izrecno strinjata, da ju zastopa isti pooblaščenec, hkrati pa pritožnik kot zakoniti dedič celo soglaša s tem, da po zapustnici na podlagi ustne oporoke deduje pritožnica, mora sodišče izbranemu pooblaščencu dovoliti, da zastopa oba udeleženca postopka.
ZST-1 člen 6, 6/1, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 7, 212. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 23a, 23a/3. ZDavP-2 člen 36, 36/2.
delna oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - trditveno in dokazno breme - blokada transakcijskega računa - pomanjkljiva trditvena podlaga - unovčenje premoženja - način plačila sodne takse - gotovinsko plačilo - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe
Blokada transakcijskega računa izkazuje le določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost toženke, pri čemer slednja niti ne navede, do katerega zneska je njen račun blokiran.
V kolikor stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njej.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožničina tožba kljub dopolnitvi še vedno ni popolna, vendar bi tožnici v skladu s četrtim odstavkom 108. člena ZPP lahko odreklo pravico do vsebinskega obravnavanja tožbe le v tistem delu, kjer tožnica zoper toženki uveljavlja nedenarne zahtevke. Oba njena denarna zahtevka sta namreč povsem jasna in nedvoumna. Tožničin predlog (na list. št. 72 in ponovno na list. št. 107 spisa) vsebuje predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti ter navedbo upravičenke in zavezanke za plačilo. Tožba v tem delu je torej sposobna za obravnavanje, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči.
umik tožbenega zahtevka - odmera pravdnih stroškov - pravni interes za tožbo - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - potrebnost stroškov
Toženka je v obravnavanem primeru izpolnila le tožničin denarni zahtevek, preostalega pa ni pripoznala. Pravdni stranki sta torej v pravdi deloma uspeli, zato druga drugi dolgujeta povračilo sorazmernega dela njunih potrebnih pravdnih stroškov.