Ker je sodišče ugotovilo, da je bila med tožečo stranko in družbo M.M. sklenjena kupoprodajna pogodba po kateri je tožeča stranka prodala tej družbi pohištvo, obveznost plačila kupnine pa je bila z novo pogodbo prenovljena v obveznost vrniti posojilo, ima pritožba prav, da je za odločitev, ali je tožena stranka dolžna vrniti posojilo, bistven odgovor na vprašanje, ali je tožeča stranka svojo obveznost iz posojilne pogodbe izpolnila.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 333, 105a, 105a/1, 105a/2, 333.
dokazilo o plačilu dolžne sodne takse - predlog za oprostitev - izpodbijanje pravnomočne odločitve
Tožeči stranki v pritožbi procesne in materialne pravilnosti izpodbijanega sklepa niti ne izpodbijata. Z razlogi dejansko napadata pravilnost že pravnomočnih odločitev o utemeljenosti zavrnitve njunega predloga za oprostitev stroškov postopka. Zato s temi in takimi pritožbenimi navedbami ne moreta biti uspešni.
Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti ne more zavezovati delavca, ki mu delodajalec za spoštovanje prepovedi ne zagotavlja primerne odmene. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oz. opravljanja poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.
Gre za očitno pisno pomoto. Stroške je v tem postopku priglasila le tožeča stranka. Tožena stranka stroškov sploh ni priglasila. Zato in ker tudi z nekorektnim sklicevanjem na zapisnik naroka, v katerem je izrecno navedeno, da tožena stranka pripoznava v celoti tožeči stranki tudi stroške postopka, je pritožba popolnoma neutemeljena.
asignacijska pogodba – nakazilo – razmerje med prejemnikom in nakazancem – ugovori nakazanca
Zaveza asignata je samostojna zaveza napram asignatarju, povsem ločena od temeljnega posla, ki sta ga sklenila asignat in asignant, torej neodvisna od kritnega razmerja med asignantom in asignatom ter valutnega razmerja med asignantom in asignatarjem. Zato asignat ne more zoper asignatarja uveljavljati ugovora iz temeljnega pravnega razmerja, lahko pa zoper njega uveljavlja tiste ugovore, ki se nanašajo na veljavnost sprejema, ugovore, ki temeljijo na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, ter ugovore, ki jih ima osebno proti njemu. Ugovori, ki temelje na vsebini sprejema ali na vsebini samega nakazila, so npr. ugovori, da je bil sprejem vezan na pogoj ali rok.
V ZPP je predviden le vrstni red odločanja o tako postavljenih zahtevkih, ne pa tudi vrstni red njihovega obravnavanja. Sukcesivnost pri odločanju o obeh zahtevkih (primarno in podrejeno postavljenem) ne pomeni, da je izključeno skupno razpravljanje.
Zgolj dejstvo, da prvostopno sodišče ni odločilo o umiku tožbe po podrejenem tožbenem zahtevku, še ne dokazuje, da tega ni obravnavalo. Tudi tega ne dokazuje priglašena intervencija Z. T. ter dejstvo, da s priglasitvijo stranske intervencije ni uspela.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost - grožnja - odpravnina - sprememba delodajalca
Sodišče prve stopnje bi moralo neustrezno oblikovani podredni tožbeni zahtevek (identičen primarnemu tožbenemu zahtevku) zavrniti iz istih razlogov, kot je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Tožbe s takšnim zahtevkom ni pravilno zavreči, saj ne gre za pravnomočno razsojeno stvar.
Prepričevanje predstavnikov prvotožene stranke, naj tožnica podpiše pogodbo o zaposlitvi pri drugotoženi stranki, ker bo sicer ostala brez zaposlitve in pravic, ne pomeni nedopustne grožnje, ki bi lahko povzročila utemeljen strah. Ker njena volja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi ni bila obremenjena z napako, je tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.
Prvotožena in drugotožena stranka sta se s pogodbo o prevzemu delavcev (tudi tožnice) dogovorili, da se bo njihova delovna doba kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upoštevala, kot da niso spremenili zaposlitve. Takšna zaveza je pravno veljavna in izenačuje tožničin položaj s položajem delavca, ki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podpiše novo pogodbo o zaposlitvi pri dotedanjem delodajalcu. Iz tega razloga ji pri temu delodajalcu (prvotoženi stranki) ne pripada odpravnina, saj bo lahko ob morebitni kasnejši odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu (drugotoženi stranki) uveljavljala višjo odpravnino ob upoštevanju delovne dobe pri obeh delodajalcih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je sicer kot prodajalka naklepoma oziroma iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, predvsem ni spoštovala zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, med katere sodita pravočasen polog denarja in ustrezno vodenje dokumentacije. Kljub temu izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, saj tožena stranka v tem postopku ni ugotavljala, ali so podane okoliščine in interesi obeh strank, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Zakon o pravdnem postopku samo izjemoma dopušča možnost, da sodišče v dokazne namene izvede dokaz z zaslišanjem samo ene stranke (258. člen ZPP). S tem ko je prvostopenjsko sodišče zaslišalo samo toženo stranko in ocenilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem tožeče stranke ne bi prispevala k dodatnejši razjasnitvi dejanskega stanja, je dejansko izvedlo vnaprejšnjo dokazno oceno dokaza, ki ga sploh ni izvedlo. Takšno postopanje pa pomeni absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - ekonomski razlog - kriteriji - zaposlitev za določen čas
Upad naročil, zaradi katerega je morala tožena stranka prerazporejati delovni čas tako, da so delavci večkrat ostajali doma, predstavlja ekonomski razlog, ki opravičuje odločitev, da bo na posameznem delovnem mestu zmanjšala število izvajalcev. Ker ni šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev niti uporabiti kriterijev, ki jih določa kolektivna pogodba.
Zaposlitev dveh delavcev za določen čas ne dokazuje, da ni bilo utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj zaposlitve za določen čas ni mogoče šteti za ustrezno zaposlitve, ki bi jo bila dolžna tožena stranka ob odpovedi ponuditi tožnici.
pravdni stroški - umik tožbe - napačen sklep o napotitvi na pravdo v stečajnem postopku
Do vložitve tožbe in s tem stroškov, ki jih je imela tožeča stranka, je prišlo zaradi napačne napotitve na pravdo. Na pravdo je bila napačno napotena tožeča stranka in to predstavlja naključje, ki se je njej primerilo. V skladu s 1. odstavkom 156. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, nosi stranka sama.
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z načelom odprtega sojenja obe stranki seznaniti z možnostjo odločitve po 2. odst. 118. čl. ZDR. S tem bi tožnici dalo možnost, da postavi odškodninski zahtevek, o katerem bi odločilo skupaj z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja. Ker je sodišče prve stopnje odločilo o tem, kar sploh ni bilo predlagano oziroma zahtevano, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na prisojeno odškodnino, razveljavilo.
čas za pripravo obrambe - zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - član sveta delavcev
Tožnik kot član sveta delavcev glede izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni užival posebnega varstva pred odpovedjo, saj ni ravnal v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
V zakonu ni določeno, da mora biti delavcu med prejemom pisne obdolžitve in zagovorom zagotovljen določen minimalen čas za pripravo na obrambo. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala po tem, ko je tožniku glede očitane kršitve (odklonitev dela v zvezi z usposobitvijo knjigomata, neopravičeni izostanek z dela, opustitev vodenja evidence o opravljenem delu) določila petdnevni rok za pripravo na zagovor, je zakonita.
Predlog za plačilo odškodnine po 2. odst. 118. člena ZDR mora stranka izrecno uveljaviti do zaključka glavne obravnave, sodišče o tem ne sme odločiti brez strankinega predloga. Če pa ugotovi, da bi bilo potrebno za pravično presojo zadeve odločiti o sodni razvezi in odškodnini, mora o takšni rešitvi spora seznaniti stranke v okviru materialno-procesnega vodstva, da se lahko o tem izjasnijo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev
Obveznost delodajalca, da delavcu hkrati z odpovedjo ponudi sklenitev nove pogodbe, ker obstaja možnost za njegovo zaposlitev pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma za dokvalifikacijo oziroma prekvalifikacijo, je podana le, kadar gre za ponudbo ustrezne zaposlitve v smislu 3. odst. 90. čl. ZDR. Odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni nezakonita, če delodajalec hkrati z odpovedjo delavcu ne ponudi pogodbe o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev. Tožnici je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto, uvrščeno v VII. tarifni razred, zato ponudba zaposlitve na delovno mesto poslovodje V, ki je uvrščeno v V. tarifni razred, ni ponudba ustrezne zaposlitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka je opravila uskladitev internih aktov z novim ZDR, zaradi česar je tožniku ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, ki jo je podpisal. Sodišče prve stopnje je spor zmotno presojalo po določilu 47. člena ZDR, ker ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka tožniku pred tem že redno odpovedala prejšnjo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ne gre za spremembo pogodbe o zaposlitvi, ampak za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, saj iz 48. člena ZDR izhaja, da je potrebno v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razlogov iz 1. odstavka 88. člena ZDR in obstajajo razlogi za nadaljevanje dela delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugem delu, skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v skladu z 90. členom ZDR.
ZDR v zvezi s pravico do povračila stroškov za prehrano izrecno ne določa, da mora biti povračilo teh stroškov vedno v denarni obliki (kot je to npr. določeno za plačo). Tudi po novi delovno pravni zakonodaji je mogoče to pravico s kolektivno pogodbo urediti na drug ustrezen način. Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi, da je delodajalec praviloma dolžan zagotoviti delavcu topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti in kakovosti in le tedaj, če tega objektivno ne more zagotoviti, mora delavcu povrniti stroške prehrane v denarnem znesku.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11. OZ člen 336, 336/1, 356, 336, 336/1, 356.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje s sodbo ugotovljene terjatve - začetek teka roka
Desetletni rok za zastaranje terjatve iz izvršilnega naslova prične teči naslednji dan po tem, ko je sodba postala pravnomočna. Takrat je namreč upnik pridobil pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-7, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 263.
sladkorna bolezen - inzulinska črpalka - zdravljenje
Ob pomanjkanju jasnih določil v izvedbenem aktu POZZ glede uresničevanja zdravstvene storitve glede razvite oblike sladkorne bolezni v celotnem obsegu, kakor jo določa 7. alineja 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, je bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je upoštevajoč konkretno zadevo, tožbenemu zahtevku ugodilo. Poleg do sedaj navedenega je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za takšen zaključek tudi v zdravstvenem stanju tožnice, kakor je ugotovljeno v popisu bolezni z dne 7. 5. 2002, izdano s strani Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Kliničnega centra A. in v mnenju strokovnega kolegija istega organa z dne 25. 9. 2002. Iz obeh dokumentov je razvidno, da tožnica potrebuje zdravljenje z inzulinsko črpalko, tako zaradi pogoste hipoglikemije, predvsem ponoči in tudi zaradi načrtovane nosečnosti, med katero mora biti KS optimalno urejen. V kolikor bi pritožbeno sodišče sledilo navedbam toženke, da tožnica do konkretnega medicinsko tehničnega pripomočka ni upravičena, ker to ni natančneje določeno v POZZ, bi določene pravice iz naslova zdravstvenih storitev, za katere je z obveznim zavarovanjem zavarovancem zagotovljeno celo plačilo v celoti, ostale le na deklaratorni ravni, kar pa ni v skladu s sprejetimi načeli ZZVZZ.