prenos pravice uporabe na zemljišču - omejitve prenosa - nezazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče
Zakon o stavbnih zemljiščih Uradni list SRS, št. 18/84 je v 21. členu določal, da lahko imetnik pravice uporabe iz 13. člena oziroma upravičenec iz 16. člena tega zakona prenese tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta v obravnavanem primeru tožnica in M. F., v dogovor o urejanju solastniških razmerij zajela parcele, katerih solastnika sta, zato v obravnavani pravdni zadevi ne gre za primer, ki ga je prej omenjena zakonska določba omejevala.
1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tedaj, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To, da sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se jo zasliši kot stranko, še ne pomeni, da ji kot stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
2. Bistvenega pomena je, ali objekt, tam kjer stoji, na zemljišče tožeče stranke deluje negativno.
ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 39, 40, 45, 39, 40, 45.
vknjižba - ustrezna listina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker gre v obravnavanem primeru za pridobitev lastninske pravice že na podlagi samega zakona - 128. čl. Zakona o sodiščih, vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice.
Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji mora upnik povrniti njene stroške, ki predstavljajo glede na zastopanje dveh dolžnikov polovico stroškov odvetnika, kakor tudi polovico plačane takse za ugovor (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
ZVCP-1 člen 32. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 7a, 7a.
kršitev materialnega prava - pravna opredelitev dejanja
Če prvostopno sodišče ni uporabilo milejšega predpisa, ki je začel veljati po storitvi prekrška, je v škodo obdolženca kršilo 4. tč. 156. čl. ZP-1, tudi če je predpis pravilnik, ker je bil pri odločanju uporabljen prav tako pravilnik, vendar prej veljavni in za obdolženca strožji.
Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.
ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/2, 92, 92/2, 109, 109/2.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpovedni rok
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbah ZDR/02. Zato je tudi pri določitvi trajanja odpovednega roka in višine odpravnine potrebno upoštevati določbe novega ZDR, na pa KP za špedicijsko, skladiščno in pomorsko dejavnost, saj je bila ta sprejeta na podlagi ZDR/90 in je v nasprotju z ZDR/02, ki je na novo določil višino odpravnine in dolžino odpovednega roka.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 112, 112.
odpoved - sodno varstvo
Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca (112. člena ZDR) delodajalec nima sodnega varstva. Za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec nima pravnega interesa, zato se takšna tožba zavrže.
pritožba zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti iz razloga "pravičnosti", opredeljenega v I. odstavku 71. člena ZKP, je ravnalo pravilno, ko je s strani obdolženca vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti izdalo v okviru sodne uprave, zoper takšen sklep pa pritožbe ni.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 387/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenehanje družbe - redno prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe - razdelitev premoženja - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - nedovoljenost pritožbe
Pravno zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbi 205. in 208. člena ZPP o prekinitvi postopka za tožečo stranko in o nadaljevanju z njenimi pravnimi nasledniki - pritožniki. Iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče izbrisalo tožečo stranko na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 387. člena ZGD. Takšen izbris pa ima drugačne pravne posledice kot izbris družbe po skrajšanem postopku (394. člen ZGD) ali izbris družbe po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, pri katerih zaradi posebne izjave delničarjev o prevzemu dolga pride do pravnega nasledstva. Ker se v okviru likvidacijskega postopka po določbah 372. - 393. člena ZGD dokončajo vsa obstoječa pravna razmerja in razdeli premoženje družbe, takšen pravni subjekt z izbrisom iz sodnega registra preneha brez pravnih naslednikov.
ZTPDR člen 66, 83, 83/1, 66, 83, 83/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103.
klep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR - disciplinski postopek - dokončnost - učinkovanje
Delodajalec je vezan na svojo dokončno odločitev, ko je le-ta sprejeta oziroma v pisni obliki odpravljena, in je od tedaj dalje ne more več spremeniti ali razveljaviti. Delavec pa ima pravico takšno dokončno odločitev delodajalca izpodbijati pred sodiščem, zaradi česar je za začetek nastopa njenih pravnih učinkov odločilnega pomena dan, ko mu je vročena. Ker pa je tožniku že pred tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na drugi pravni podlagi, izpodbijani disciplinski sklepi o prenehanju delovnega razmerja nimajo pravnih učinkov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
Pri presoji začetka teka subjektivnega 30-dnevnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je potrebno upoštevati, kdaj se je delodajalec seznanil z okoliščino, da je delo točno določenega delavca postalo nepotrebno, ne pa, kdaj je bila reorganizacija izvršena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog
Zgolj sprememba višine plače, na kar se je tožena stranka sklicevala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb pod opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Višina plače, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, tudi ne more predstavljati spremenjenih pogojev na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu z 2. odst. 88. čl. ZDR resnih razlogov za njeno odpoved.
Tožeča stranka je toženi stranki dobavljala blago, slednja pa ga je prodajala. Stranki sta skupno določili maloprodajno ceno tega blaga ter se dogovorili tudi o maloprodajni marži, tako da je vsaki stranki pripadla polovica marže. Po opravljeni prodaji je tožena stranka tožeči stranki pisno odjavila prodano blago, za katero je tožeča stranka toženi stranki izstavila račun, ki ga je bila slednja dolžna plačati. Po mnenju pritožbenega sodišča je torej šlo za (prodajno) komisijo (788. čl. in nasl. OZ), pri kateri je tožena stranka v svojem imenu kot komisionar prodajala blago svojega komitenta, tožeče stranke.
Ker sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, na podlagi katere je tožena stranka tožniku (delno) plačala svoj dolg iz naslova premalo izplačanih plač, v ničemer ne vpliva na njegovo pravico v individualnem delovnem sporu zahtevati plačilo višjega zneska, za tožbo, s katero uveljavlja ničnost te sodne poravnave, ne izkazuje pravnega interesa, in jo je potrebno zavreči.
Kadar sodišče skladno z 2. odstavkom 118. člena ZDR brez predloga delavca sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, lahko prisodi odškodnino po pravilih civilnega prava iz 1. odstavka istega člena tudi brez zahtevka delavca.