ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 39, 40, 45, 39, 40, 45.
vknjižba - ustrezna listina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker gre v obravnavanem primeru za pridobitev lastninske pravice že na podlagi samega zakona - 128. čl. Zakona o sodiščih, vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice.
odškodninska renta - odškodnina za nematerialno škodo - postavitev izvedenca iz drugega sodnega območja
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 25.10.2004 sprejelo sklep, da se dokaznemu predlogu tožeče stranke ugodi in se postavi drug izvedenec nevrolog. Kakšnega drugačnega sklepa v zvezi z izvedencem (razen glede plačila predujma) sodišče prve stopnje na tem naroku za glavno obravnavo ali kasneje ni sprejelo, drži pa, da je sodnik skladno z drugim odstavkom 244. člena ZPP dal strankam možnost, da se izjavijo o tem, koga bo sodišče vzelo za izvedenca in je tožeča stranka predlagala, da sodišče postavi drugega izvedenca iz tega ali sosednjega sodnega območja razen iz območja ali .
Tak predlog tožeče stranke za sodišče ni zavezujoč, vendar je sodišče prve stopnje kljub temu skušalo upoštevati želje tožnice in je postavilo izvedenca s prebivališčem v . Dejstvo, da se je kasneje izkazalo, da je postavljeni izvedenec zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru, torej v pa nikakor ne pomeni izločitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožeča stranka.
Imetnik stvarne služnosti pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču.
Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji mora upnik povrniti njene stroške, ki predstavljajo glede na zastopanje dveh dolžnikov polovico stroškov odvetnika, kakor tudi polovico plačane takse za ugovor (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
odškodnina - nematerialna škoda - sokrivda - sporen temelj in višina odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča pa za nastalo poškodbo tožnika ni odgovorna samo prva tožena stranka, ampak je k njej prispeval tudi tožnik sam. Ugotovljena poškodba stopnice ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti še varno uporabljati stopnišče. V danem primeru tedaj poškodovana stopnica ni predstavljala nepričakovane in neopazne ovire.
ZVCP-1 člen 32. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 7a, 7a.
kršitev materialnega prava - pravna opredelitev dejanja
Če prvostopno sodišče ni uporabilo milejšega predpisa, ki je začel veljati po storitvi prekrška, je v škodo obdolženca kršilo 4. tč. 156. čl. ZP-1, tudi če je predpis pravilnik, ker je bil pri odločanju uporabljen prav tako pravilnik, vendar prej veljavni in za obdolženca strožji.
ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/2, 92, 92/2, 109, 109/2.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpovedni rok
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbah ZDR/02. Zato je tudi pri določitvi trajanja odpovednega roka in višine odpravnine potrebno upoštevati določbe novega ZDR, na pa KP za špedicijsko, skladiščno in pomorsko dejavnost, saj je bila ta sprejeta na podlagi ZDR/90 in je v nasprotju z ZDR/02, ki je na novo določil višino odpravnine in dolžino odpovednega roka.
Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.
pritožba zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti iz razloga "pravičnosti", opredeljenega v I. odstavku 71. člena ZKP, je ravnalo pravilno, ko je s strani obdolženca vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti izdalo v okviru sodne uprave, zoper takšen sklep pa pritožbe ni.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi
Ni mogoče pritrditi dolžničinim navedbam, da za predmetno izvršbo kot izvršilno sredstvo zadostuje izvršba na sredstva na transakcijskem računu. Dolžnica priznava, da je račun blokiran, kar sicer pomeni, da se sredstva, ki nanj prihajajo, sproti odvajajo upnikom, vendar pa ima upnik pravico do poplačila svoje terjatve v celoti in takoj. Ni dolžan čakati, da bo prišel na vrsto pri prenosu sredstev dolžnice na računu, ampak lahko predlaga izvršbo tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 112, 112.
odpoved - sodno varstvo
Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca (112. člena ZDR) delodajalec nima sodnega varstva. Za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec nima pravnega interesa, zato se takšna tožba zavrže.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 387/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenehanje družbe - redno prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe - razdelitev premoženja - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - nedovoljenost pritožbe
Pravno zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbi 205. in 208. člena ZPP o prekinitvi postopka za tožečo stranko in o nadaljevanju z njenimi pravnimi nasledniki - pritožniki. Iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče izbrisalo tožečo stranko na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 387. člena ZGD. Takšen izbris pa ima drugačne pravne posledice kot izbris družbe po skrajšanem postopku (394. člen ZGD) ali izbris družbe po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, pri katerih zaradi posebne izjave delničarjev o prevzemu dolga pride do pravnega nasledstva. Ker se v okviru likvidacijskega postopka po določbah 372. - 393. člena ZGD dokončajo vsa obstoječa pravna razmerja in razdeli premoženje družbe, takšen pravni subjekt z izbrisom iz sodnega registra preneha brez pravnih naslednikov.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ker se na poziv delodajalca ni zglasil na delo v času, ko je tekel postopek pred sodiščem in še ni bilo pravnomočno odločeno o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, je nezakonita. Ker je tožniku na podlagi prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje prenehalo, tožnik v času od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča nima nobenih obveznosti in jih zato tudi ne more kršiti.
izbris iz sodnega registra po zfppod - subjekt vpisa nima premoženja - izpodbojna zakonska domneva
Osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja.
Ker sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, na podlagi katere je tožena stranka tožniku (delno) plačala svoj dolg iz naslova premalo izplačanih plač, v ničemer ne vpliva na njegovo pravico v individualnem delovnem sporu zahtevati plačilo višjega zneska, za tožbo, s katero uveljavlja ničnost te sodne poravnave, ne izkazuje pravnega interesa, in jo je potrebno zavreči.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
Pri presoji začetka teka subjektivnega 30-dnevnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je potrebno upoštevati, kdaj se je delodajalec seznanil z okoliščino, da je delo točno določenega delavca postalo nepotrebno, ne pa, kdaj je bila reorganizacija izvršena.