Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme.
ZTPDR člen 66, 83, 83/1, 66, 83, 83/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103.
klep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR - disciplinski postopek - dokončnost - učinkovanje
Delodajalec je vezan na svojo dokončno odločitev, ko je le-ta sprejeta oziroma v pisni obliki odpravljena, in je od tedaj dalje ne more več spremeniti ali razveljaviti. Delavec pa ima pravico takšno dokončno odločitev delodajalca izpodbijati pred sodiščem, zaradi česar je za začetek nastopa njenih pravnih učinkov odločilnega pomena dan, ko mu je vročena. Ker pa je tožniku že pred tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na drugi pravni podlagi, izpodbijani disciplinski sklepi o prenehanju delovnega razmerja nimajo pravnih učinkov.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
Kadar sodišče skladno z 2. odstavkom 118. člena ZDR brez predloga delavca sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, lahko prisodi odškodnino po pravilih civilnega prava iz 1. odstavka istega člena tudi brez zahtevka delavca.
ZGD člen 544, 544. ZPPSL člen 47, 47. ZSreg člen 8, 8.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo
Ker preoblikovanje učinkuje šele z vpisom v sodni register, v konkretnem primeru pa je bil sklep o preoblikovanju sprejet pod odložnim pogojem potrditve prisilne poravnave in torej bi začel veljati pred vpisom v sodni register, tak način finančne reorganizacije ni pravno dopusten. Sodišče presoja skladnost načrta finančne reorganizacije z določili ZPPSL po sedanjem pravnem stanju dolžnika, torej upoštevajoč v konkretnem primeru, da gre za komanditno družbo. Po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa res ni dopustno, da bi načrt finančne reorganizacije vseboval že spremembo organizacijsko-pravne oblike dolžnika in to preden bi bila le-ta vpisana v sodni register.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 112, 112.
odpoved - sodno varstvo
Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca (112. člena ZDR) delodajalec nima sodnega varstva. Za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec nima pravnega interesa, zato se takšna tožba zavrže.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi
Ni mogoče pritrditi dolžničinim navedbam, da za predmetno izvršbo kot izvršilno sredstvo zadostuje izvršba na sredstva na transakcijskem računu. Dolžnica priznava, da je račun blokiran, kar sicer pomeni, da se sredstva, ki nanj prihajajo, sproti odvajajo upnikom, vendar pa ima upnik pravico do poplačila svoje terjatve v celoti in takoj. Ni dolžan čakati, da bo prišel na vrsto pri prenosu sredstev dolžnice na računu, ampak lahko predlaga izvršbo tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
Pri presoji začetka teka subjektivnega 30-dnevnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je potrebno upoštevati, kdaj se je delodajalec seznanil z okoliščino, da je delo točno določenega delavca postalo nepotrebno, ne pa, kdaj je bila reorganizacija izvršena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - organizacijski razlog
Ker je tožena stranka izvedla organizacijsko spremembo, tako da je vse vodstvene naloge, ki jih je opravljala tožnica, razporedila na nadrejenega delavca, s čimer je njeno delovno mesto dejansko ukinila, je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
izbris iz sodnega registra po zfppod - subjekt vpisa nima premoženja - izpodbojna zakonska domneva
Osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja.
sodna taksa za pritožbo - postopek delitve solastnine
Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah, in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa.
ZOR člen 421, 421/1, 421, 421/1. ZPP člen 195, 195.
solidarne obveznosti - navadno sosporništvo - obveznost plačila za porabljeno vodo
Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.
odškodninska odgovornost države za delo policije - odškodninska odgovornost naznanitelja kaznivega dejanja
Ustavitev kazenskega postopka zaradi izdaje zavrnilne sodbe nima za posledico odškodninske odgovornosti države. Država odgovarja samo zaradi protipravnega ravnanja organov pregona. Tisti, ki poda kazensko ovadbo zoper neznanega storilca ni odškodninsko odgovoren, razen če se dokaže, da je podal krivo ovadbo.
Tožeča stranka v tej tožbi zahteva pravično denarno odškodnino. Tak zahtevek mora biti določen in to za vsako obliko negmotne škode posebej, tudi če škoda izvira iz istega škodnega dogodka. Če tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode ni tako opredeljen, torej jasno opredeljen, mora sodišče ravnati po določbah 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to pomanjkljivost mora torej odpraviti v okviru predhodnega preizkusa tožbe.
ZZK člen 21, 101, 21, 101. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 243, 243/1, 244, 244/1.
vknjižba v zemljiško knjigo - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - prenos lastninske pravice - izbrisna tožba - izdaja sodbe
Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi take tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej gre za izbris izpodbijane vknjižbe. Vpis v zemljiško knjigo mora biti namreč opravljen tudi v skladu s predpostavkami, ki jih predvidevajo predpisi materialnega prava. Ko je enkrat vpis opravljen, nastopi sicer izpodbojna domneva, da pravica, ki je vpisana, obstaja in da je oseba, ki je vpisana (v konkretnem primeru toženec) tudi objekt te pravice in je opravljeni vpis tudi po materialnem pravu pravilen. Če pa ni, mora tisti, ki meni, da je nasprotno, to dokazati, in tak vpis izpodbijati z izbrisno tožbo. Pravilno je zato zahtevek uveljavljan proti tožencu, torej osebi, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, zaradi vknjižbe pa so kršene pravice tožnice, ki je kupec predmetnega stanovanja.
URS člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ustava Republike Slovenije v III. odstavku 29. člena kot pravno jamstvo ob popolni enakopravnosti zagotavlja vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, izvajanje dokazov v njegovo korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (I. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tiste, ki so materialnopravno relevantni. Obstoj in pravna relevantnost takega dokaza mora obramba utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (I. odstavek 17. člena ZKP), v okviru te dolžnosti pa mora pod zgoraj navedenimi pogoji poskrbeti, da se omogoči izvedba dokazov, ki bi lahko bili v korist obdolženca. Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po II. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.
Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
protipravnost ravnanja - pravna praznina - odnos do pravne norme - namen protipravne prilastitve
Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.
Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.