Ker se je pravnomočno ugotovljena obveznost po sklepu o izvršbi zmanjšala, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 13.6.2006, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.
ZTPDR člen 66, 83, 83/1, 66, 83, 83/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103.
klep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR - disciplinski postopek - dokončnost - učinkovanje
Delodajalec je vezan na svojo dokončno odločitev, ko je le-ta sprejeta oziroma v pisni obliki odpravljena, in je od tedaj dalje ne more več spremeniti ali razveljaviti. Delavec pa ima pravico takšno dokončno odločitev delodajalca izpodbijati pred sodiščem, zaradi česar je za začetek nastopa njenih pravnih učinkov odločilnega pomena dan, ko mu je vročena. Ker pa je tožniku že pred tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na drugi pravni podlagi, izpodbijani disciplinski sklepi o prenehanju delovnega razmerja nimajo pravnih učinkov.
pritožba zoper sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje ugodilo obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti iz razloga "pravičnosti", opredeljenega v I. odstavku 71. člena ZKP, je ravnalo pravilno, ko je s strani obdolženca vloženo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, saj je sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti izdalo v okviru sodne uprave, zoper takšen sklep pa pritožbe ni.
Ker sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, na podlagi katere je tožena stranka tožniku (delno) plačala svoj dolg iz naslova premalo izplačanih plač, v ničemer ne vpliva na njegovo pravico v individualnem delovnem sporu zahtevati plačilo višjega zneska, za tožbo, s katero uveljavlja ničnost te sodne poravnave, ne izkazuje pravnega interesa, in jo je potrebno zavreči.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
Pri presoji začetka teka subjektivnega 30-dnevnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je potrebno upoštevati, kdaj se je delodajalec seznanil z okoliščino, da je delo točno določenega delavca postalo nepotrebno, ne pa, kdaj je bila reorganizacija izvršena.
Tožeča stranka je toženi stranki dobavljala blago, slednja pa ga je prodajala. Stranki sta skupno določili maloprodajno ceno tega blaga ter se dogovorili tudi o maloprodajni marži, tako da je vsaki stranki pripadla polovica marže. Po opravljeni prodaji je tožena stranka tožeči stranki pisno odjavila prodano blago, za katero je tožeča stranka toženi stranki izstavila račun, ki ga je bila slednja dolžna plačati. Po mnenju pritožbenega sodišča je torej šlo za (prodajno) komisijo (788. čl. in nasl. OZ), pri kateri je tožena stranka v svojem imenu kot komisionar prodajala blago svojega komitenta, tožeče stranke.
ničnostna tožba - sodna poravnava - kolektivni delovni spor - stranka postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Dejstvo, da tožnik ni pooblastil prvotožene stranke (sindikata) za sklenitev sodne poravnave v kolektivnem delovnem sporu, ni povzročila ničnosti sklenjene poravnave, saj je šlo za kolektivni delovni spor med toženima strankama (sindikatom in delodajalcem), v katerem tožnik ni imel položaja stranke oziroma udeleženca. Ker lahko – v kolikor meni, da mu drugotožena stranka (delodajalec) iz naslova neizplačanih plač dolguje višji znesek, kot mu je bil priznan s sporno sodno poravnavo – neposredno vloži dajatveno tožbo za plačilo navedenega zneska, za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti poravnave ne izkazuje pravne koristi in jo je potrebno zavreči.
Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - razlog
Zgolj sprememba višine plače, na kar se je tožena stranka sklicevala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne more predstavljati ekonomskega razloga, ki bi utemeljeval prenehanje potreb pod opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Višina plače, ki je predmet pogodbe o zaposlitvi, tudi ne more predstavljati spremenjenih pogojev na delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi in v skladu z 2. odst. 88. čl. ZDR resnih razlogov za njeno odpoved.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi
Ni mogoče pritrditi dolžničinim navedbam, da za predmetno izvršbo kot izvršilno sredstvo zadostuje izvršba na sredstva na transakcijskem računu. Dolžnica priznava, da je račun blokiran, kar sicer pomeni, da se sredstva, ki nanj prihajajo, sproti odvajajo upnikom, vendar pa ima upnik pravico do poplačila svoje terjatve v celoti in takoj. Ni dolžan čakati, da bo prišel na vrsto pri prenosu sredstev dolžnice na računu, ampak lahko predlaga izvršbo tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi.
O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.
žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena
Tožeča stranka v tej tožbi zahteva pravično denarno odškodnino. Tak zahtevek mora biti določen in to za vsako obliko negmotne škode posebej, tudi če škoda izvira iz istega škodnega dogodka. Če tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode ni tako opredeljen, torej jasno opredeljen, mora sodišče ravnati po določbah 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to pomanjkljivost mora torej odpraviti v okviru predhodnega preizkusa tožbe.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bila in v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oz. zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Pasivna legitimacija je podana na strani pridobitelja koristi, in ne drži, kar napačno razloguje sodišče prve stopnje, da je pasivno legitimirana tudi prva toženka, darovalka.
V danem primeru bi prišla v poštev prva oblika, to je sodelovanje pri izvršitvi oz. sostorilstvo v ožjem smislu, ki bo podana tedaj, kadar storilec uresniči vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja in ob pogoju, da se ob tem zaveda, da skupaj z drugim sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja. Oba navedena pogoja morata biti podana v času izvrševanja kaznivega dejanja in ker naj bi obdolženca oškodovanko vsaj enkrat brcnila tedaj, ko je ta po prejetih udarcih s strani obdolženca padla na tla, tak opis dejanja že sam po sebi izpolnjuje elemente sostorilstva.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2, 24, 24/4, 170, 170/2.
smrt dolžnika - prehod zapuščine na državo - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je o našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika.