odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje - družina - šolanje - dejansko nebivanje v Sloveniji
Termin "v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela" pomeni življenje na območju Slovenije z vsemi atributi, ki ga sestavljajo, in zajema tako profesionalno oziroma poklicno življenje, obveznosti in ugodnosti, kot tudi mrežo odnosov, ki sestavljajo družinske in druge zasebne vezi. Življenje tvori paleta osebnih, družinskih, socialnih, kulturnih, ekonomskih in drugih odnosov, vse to pa predstavlja dejansko življenje posameznika.
Toženka bi morala v zadevi izvesti poseben ugotovitveni postopek v skladu s 146. členom ZUP ter tožnici omogočiti, da bi se udeleževala postopka in da bi se še pred izdajo izpodbijane odločbe lahko izrekla o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za njeno izdajo.
Iz izpodbijane odločbe po presoji sodišča tudi niso vidni bistveni razlogi za toženkino odločitev glede višine priznane odškodnine za duševne bolečine, toženkine odločbe pa v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
ZOPDA člen 2, 5, 5/1, 5/1-1, 5/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - pogoji za izplačilo odškodnine - dedič - nadaljevanje postopka - zavrženje vloge
Upravičenec je sicer pridobil mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, ni pa v konkretnem primeru izpolnjen pogoj iz 1. alineje prvega odstavka 5. člena ZOPDA, da bi lahko tožnica vstopila kot stranka v postopek, zato je toženka njeno vlogo pravilno zavrgla.
izbris iz registra prebivalstva RS - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - materialni rok - zamuda
Rok za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine je določen v 8. členu ZPŠOIRSP in je tipičen materialni rok, s katerim je določeno, do kdaj lahko stranka uveljavlja odškodnino kot materialno pravico, določeno v ZPŠOIRSP. Ne gre za sui generis rok, kot meni tožnik. Da gre za materialni rok, izhaja tudi iz enotnega stališča upravno sodne prakse (npr. I U 2526/17, I U 1713/18).
Vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča v primeru zamude materialnega roka, za kar gre v konkretnem primeru. V nasprotju s procesnimi roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj strank, je bil rok za vložitev zahteve za določitev denarne odškodnine za škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva materialni rok, določen v materialnem pravu, tj. ZPŠOIRSP in se je nanašal na samo (materialno) upravičenje tožnika.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prijava stalnega bivališča - prijava in odjava stalnega prebivališča ter prijava spremenjenega naslova stanovanja
Upravičenec do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva in je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobila dovoljenje za stalno prebivanje ali, ki je bila po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za določitev denarne odškodnine, saj je iz predloženih dokazil razvidno, da je živel v Sloveniji, vendar pa to še ne pomeni, da je imel v Sloveniji tudi prijavljeno stalno prebivališče oziroma, da si je uredil spremembo naslova stanovanja po takrat veljavnih predpisih, ki so urejali prijavo stalnega prebivališča.
ZOZKD člen 6, 6/1, 6/1-7, 9, 9/2, 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine ali okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanj (2006) člen 3.
Namen ZOZKD je, ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/80/ES z dne 29. 4. 2004, določiti minimalne standarde za zaščito žrtev naklepnih kaznivih dejanj in s tem osebam v državi, kjer je bilo tako dejanje storjeno, ob v tem zakonu določenih pogojih in omejitvah, omogočiti uveljavljanje in priznanje odškodnine za povzročeno škodo.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prepozno vložena vloga
Vložitev vloge v predpisanem roku je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo zadeve. Če procesne predpostavke niso izpolnjene, organ zahtevo s sklepom zavrže in v tem primeru ni možnosti, da bi jo lahko vsebinsko obravnaval.
povračilo škode - kmetijska zemljišča - interventni ukrepi - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu
Tožeča stranka zahtevka za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje ni vložila, zato prvostopni organ o dodelitvi pomoči ni mogel odločati.
ZOZKD člen 29, 29/1, 29/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za vložitev zahteve - zavrženje - sklep se ne da preizkusiti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je glede na pravno podlago za odločanje (29. člen ZOZKD) bistvena za odločitev. Taka kršitev pravil postopka se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP vedno šteje za bistveno.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Ne gre za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun. Razlog za prenos deviznih sredstev na enotni privatizacijski račun je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti.Po izvedenem prenosu namreč dolžniško-upniško razmerje med bivšim varčevalcem in banko za preneseni del deviznih sredstev ni več obstajalo, varčevalec kot bivši (poplačani) upnik pa za preneseni del deviznih sredstev ni imel več zahtevka do banke, iz tega pa logično izhaja tudi zaključek, da tak varčevalec ne more imeti takega zahtevka proti RS kot lastnici banke Ljubljanska banka, d. d.
register stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prekluzivni rok - prepozen zahtevek
Upravna organa sta ugotovila, da tožnica ob začetku uporabe ZPŠOIRSP ni imela vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma za sprejem v državljanstvo RS, o kateri še ni pravnomočno odločeno. Ob upoštevanju podatka, da je tožnica zahtevek za določitev denarne odškodnine podala dne 26. 4. 2018, to je po preteku triletnega roka, ki se je iztekel z dnem 18. 6. 2017, je prvostopenjski organ po presoji sodišča s tem, da je zahtevek tožnice za določitev denarne odškodnine zavrgel kot prepozen, ravnal pravilno.
ZNISESČP člen 11, 11/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
verifikacija stare devizne vloge - rok za vložitev zahteve - materialni rok - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Rok, v katerem so morali upravičenci iz ZNISESČP za uveljavljanje svojih (materialnih) pravic iz tega zakona vložiti ustrezno sredstvo – zahtevo za verifikacijo je materialni in s tem prekluzivni rok, zaradi česar tega ni (bilo) mogoče podaljšati; veže tako stranke kot organ, ki o zahtevi odloča, s potekom tega roka pa pravica do izplačila neizplačanih starih deviznih vlog ugasne in zahteve za verifikacijo ni več mogoče uveljavljati.
ZOPDA člen 2, 2/4, 5, 5/1, 5/1-3. ZUP člen 9, 9/3.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je v celoti sledila zgolj predloženemu negativnemu Mnenju ISS o verifikaciji mezotelioma zaradi izpostavljenosti azbestu z dne 14. 12. 2016, pri čemer iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je tožena stranka sledila izključno Mnenju ISS, brez da bi se kakorkoli sploh opredelila do preostalih s strani tožnice predlaganih in ponujenih dokazov, zato je ostala obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožeče stranke tudi ni seznanila z dejstvi in razlogi, na podlagi katerih je v konkretnem primeru sprejela svojo odločitev izključno ob upoštevanju Mnenja ISS z dne 14. 12. 2016, ne da bi se kakorkoli sploh opredelila do s strani tožnice navedenih dejstev in predlaganih dokazov, s tem pa je kršila temeljno načelo upravnega postopka iz 9. člena ZUP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - pogoj dejanskega življenja v RS - upravičena odsotnost
Tožnik je v letu 1997 Republiko Slovenijo zapustil na podlagi lastne odločitve in ne zaradi posledic izbrisa, prav tako ni bil prisilno odstranjen iz Republike Slovenije. Tožnik je imel urejen status, dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, zato je neutemeljeno sklicevanje tožnika, da je moral zapustiti Republiko Slovenijo, zaradi nezakonitega in neustavnega izbrisa.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - prepozno vložena tožba
Iz predloženih upravnih spisov je razvidno, da je bila tožniku odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 492-435/2015/16 (1322-11) z dne 3. 8. 2018, s katero se je končal postopek in od katere vročitve teče 30 dnevni rok za vložitev tožbe, vročena dne 15. 8. 2018. Rok 30 dni za tožbo se je tako iztekel v petek 14. 9. 2018. Ker je bila tožba vložena 17. 9. 2018, je bila vložena prepozno.
pravice oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odmera odškodnine - obdobje, za katero se priznava odškodnina
Za ponovni vpis tožnika bi moral poskrbeti upravni organ, ko je prejel dopis ministrstva, s katerim mu je bilo sporočeno, da je Vrhovno sodišče RS odpravilo odločbo o zavrnitvi sprejema tožnika v državljanstvo RS in mu naložilo naj zaradi uskladitve evidenc obvesti RSP in Urad za tujce. Tožnik se ni mogel sam ponovno vpisati v RSP, saj za to ni imel podlage in je ostal izbrisan.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje - stalno prebivališče
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je njena odsotnost iz Republike Slovenije v relevantnem obdobju (od izbrisa iz registra do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo RS) posledica izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - stalno prebivališče
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - merila za določitev denarne odškodnine
V upravnem postopku je bilo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovljeno, da je bila tožnica izbrisana iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1992 in da je po izbrisu dne 19. 10. 1992 zaprosila za sprejem v državljanstvo RS na podlagi ZDRS ter je bila njena vloga z odločbo z dne 31. 8. 1993 zavrnjena in je zavrnilna odločba postala pravnomočna dne 12. 4. 1994. Glede na navedene odločilne okoliščine je pravilen zaključek v izpodbijani odločbi, da tožnici pripada denarna odškodnina za obdobje 25 zaključenih mesecev. Merila za določitev denarne odškodnine, določena v 7. členu ZPŠOIRSP, so bila po presoji sodišča v konkretnem primeru pravilno uporabljena.