azbest - izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - zavezanec za plačilo odškodnine - postopek sporazumevanja - pravni interes
Tožnik sam v tožbi pove, da ni bil sklenjen sporazum med njim in A.A.. Pri čemer gre za sporazum iz tretjega odstavka 10. člena ZOPDA in s tem za sporazum o kritju odškodnine, ki je dosežen, ko ga podpišeta tako delodajalec - tožnik kot upravičenec - A.A.. Po osmem odstavku istega člena je (šele) sporazum o odškodnini izvršilni naslov. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, kot je izpodbijana. Ta ima za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To pa pomeni, da se z odločanjem o tožbi tožnikov pravni položaj ne izboljša oziroma zanj nima nobenih bolj relevantnih posledic od tistih, ki so že nastopile, in da torej tožnik za tožbo pravnega interesa ne izkazuje.
ZPŠOIRSP člen 8,8/1, 29. OZ-UPB1 člen 62, 62/2, 62/3.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na dela prost dan - iztek roka na nedeljo
Iz vidika upravno pravnega področja je iztek materialnega prekluzivnega roka za vložitev zahteve, naj se določi denarna odškodnina z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin izbrisanim, specifičen primer, ki predstavlja izjemo, saj ima v osnovi civilno pravno naravo in ga je potrebno obravnavati v skladu s pravili za obligacijska razmerja.
Ker je zadnji dan za vložitev zahteve po ZPŠOIRSP (18. 6. 2017) sovpadel z nedeljo, je upravičenec z zahtevo, vloženo prvi naslednji delovni dan (v ponedeljek, 19. 6. 2017) pravočasno uveljavljal svojo pravico v upravnem postopku.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Za priznanje statusa upravičenca druge kategorije sta, poleg pogojev vložene vloge za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zavrnitve ali zavrženja vloge ali ustavitve postopka in dejstva da gre za osebo, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, določena še dva pogoja, in sicer da je bila ta vloga vložena pred uveljavitvijo ZUSDDD-B, ki je začel veljati 24. 7. 2010 in da je oseba v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočne odločbe oziroma sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen, v Republiki Sloveniji dejansko tudi živela.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je tožnik odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in zapustil Republiko Slovenijo 5. 2. 1992. Iz tega razloga tožnik tudi na dan 26. 2. 1992, ko je bila večina državljanov drugih republik nekdanje SFRJ izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, ni mogel biti izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, kar nadalje pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih zakonskih pogojev po določilih prvega in drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
ZPŠOIRSP člen 2, 8, 8/4. ZUP člen 8, 8/1, 9, 9/1, 10.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - prosta presoja dokazov - načelo materialne resnice - pravica do izjave
Ker je upravni organ, kljub izjavam prič in tožnika, ugotovil, da tožnik ni zapustil Slovenije zaradi posledic izbrisa, pri čemer dejstev, ki sicer govorijo v prid tožnikovi vlogi, ni vključil v dokazno oceno, ni upošteval načela materialne resnice (1. odstavek 8. člena ZUP), po katerem je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje, za kar pa je treba upoštevati načelo proste presoje dokazov (10. člena ZUP).
Tožena stranka ni odgovorila na argument, kako to, da je bila očetu priznana odškodnina zaradi izbrisa, oziroma ni pojasnila, v čem je temeljna razlika med okoliščinami tožnikovega očeta in tožnika z vidika ZUSDDD, kajti če je organ v zvezi s tožnikovim očetom priznal, da je Slovenijo zapustil zaradi izbrisa, to posledično pomeni, da je bil tožnik, ki je bil v času izbrisa star komaj 1 mesec, v enakem položaju, kot je bil njegov oče. S tem, ko upravni organ ni odgovoril na omenjeni argument tožnika, mu je tudi nedopustno omejil pravico do izjave oziroma obrambe v postopku.
ZPŠOIRSP člen 2, 8. ZUP člen 9, 144, 146, 237, 237/2, 237/2-7.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je že v pritožbi ugovarjal, da je imel dovoljenje za stalno prebivanje, ker je v Sloveniji živel z družino in delal 10 let, predložil pa je tudi kopijo odločbe z dne 8. 7. 1993, s katero mu je organ pokojninskega in invalidskega zavarovanja priznal pravico dodatka za pomoč in postrežbo na mesec in sicer od dne 6. 5. 1993 dalje, ter kopijo odločbe istega organa o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
Evidence, na katere se opira tožena stranka v postopkih (družinskih članov), niso nujno zanesljive oziroma zadostno dokazno sredstvo, ampak je treba tako ugotovljena dejstva oceniti skupaj z navedbami in dokazi, ki jih predloži stranka po seznanitvi z relevantnimi ugotovitvami upravnega organa iz evidenc in na tej podlagi narediti celovito dokazno oceno. Poleg tega je Upravno sodišče tudi v sodbi zadevi I U 2080/2014 ugotovilo, da razlike med vsebinami dopisov in izdanih potrdil pristojnih organov v zvezi z okoliščinami izbrisa iz registra kažejo na to, da se ključnih dejstev ne da ugotoviti zgolj s sklicevanjem na uradne evidence, saj se le te razlikujejo glede na izdane odločbe.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP
V zadevi gre za odločanje o pravicah in obveznostih, ki so uvedene z določbami ZNISESČP, v obsegu in pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Sodba ESČP v zadevi Ališić in ostali ne prestavlja neposredne podlage za odločanje o posamičnih pravicah, temveč se z njo, zaradi okoliščin sistemske narave, Republiki Sloveniji nalaga obveznost uvedbe splošnih ukrepov na nacionalni ravni, vključno s spremembami zakonodaje, da bodo lahko B.B., C.C. in vsi drugi, ki so v enakem položaju kot onadva, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kakor tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah slovenskih bank, ki jo je Slovenija izpolnila s sprejemom ZNISESČP in posamičnim upravnim odločanjem na njegovi podlagi. Navedbi tožnika, da svoj zahtevek uveljavlja na podlagi 147. odstavka Sodbe v zadevi Ališić in ostali, zato ni mogoče slediti.
V okviru pilotnega postopka v zadevi Ališić je ESČP v letu 2017 izdalo dva sklepa o nedopustnosti, in sicer v zadevi Hodžić proti Sloveniji, v katerem se v okviru pravno relevantnih okoliščin zadeve ugotavlja, da pritožnikovi prihranki (enako kot v zadevi Ališić) niso bili preneseni na privatizacijski račun, in v zadevi Zeljković proti Sloveniji, v kateri se v okviru pravno relevantnih okoliščin zadeve ugotavlja, da so bili (drugače kot v zadevi Ališić in enako kot v primeru tožnika v tem upravnem sporu) pritožnikovi prihranki preneseni na privatizacijski račun. V obeh sklepih je sodišče ugotovilo, da zakon o izvršitvi sodbe v zadevi Ališić (ZINSESČP) izpolnjuje merila, določena v pilotni sodbi. Ustreznost sheme potrjuje tudi Končna resolucija Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 15. 3. 2018, iz katere izhaja, da je Slovenija sprejela vse potrebne ukrepe in s tem spoštovala sodbo ESČP v zadevi Ališić in ostali v smislu 46. člena Konvencije.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - upravičenec do odškodnine - mnenje strokovne komisije - vzročna zveza - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Tožena stranka ni sledila mnenju o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu ISS, vendar pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja zakaj takemu mnenju ni sledila in je zato obrazložitev izpodbijane odločbe v tem delu pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti. Tožena stranka tudi ni obrazložila, zakaj ni upoštevala tretjega odstavka 4. člena ZOPDA, ki določa, da se bolezni iz prvega in drugega odstavka tega člena štejejo za poklicne bolezni, če vzročno zvezo med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo ugotovi ISS, ki je v tožničinem primeru tako vzročno zvezo v strokovnem mnenju nedvomno ugotovila.
izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - smrt upravičenca - dedič - postopek pred pristojno komisijo
Ker je A.A. umrl prej, preden je tožena stranka odločila o njegovem zahtevku za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, so bili po določbi drugega odstavka 5. člena ZOPDA njegovi dediči upravičeni zahtevati nadaljevanje postopka in vstop v postopek sporazumevanja o odškodnini. Zaključek postopka z izdajo odločbe že pokojni osebi ni dopusten, mogoča je le ustavitev postopka, kolikor dediči ne bi izrazili zahteve, da se postopek nadaljuje in da vstopijo vanj.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Sam izbris iz registra stalnega prebivalstva še ne zadostuje, da je nekdo upravičen do odškodnine, ampak mora biti podanih več kumulativno izpolnjenih pogojev in izbris je zgolj eden izmed njih.
Med strankama ni sporno, da je bil tožnik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Prav tako je bilo nesporno ugotovljeno, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje niti ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, torej v prvo kategorijo upravičencev ne more spadati. Sodišče prav tako ugotavlja, da tožnik ne zanika, da dejansko ni vložil vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje ali vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje
Po 1. členu ZPŠOIRSP ta zakon ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so zanje pričele veljati določbe ZTuj, v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča. Zakon torej velja izključno za osebe, ki so bile iz registra stalnega prebivalstva izbrisane na podlagi določb ZTuj. Skladno z navedenim pa tožeča stranka, ki je bila iz registra stalnega prebivalstva nesporno izbrisana na podlagi ZENO, preden so zanjo pričele veljati določbe ZTuj, ni upravičenka do povračila škode na podlagi določb ZPŠOIRSP.
ZPŠOIRSP člen 2. ZUP člen 144, 179, 179/3, 239, 239/2, 238/2-7.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbi priložena dokazila so za odločanje v tej zadevi tolikšnega pomena, da bi se moral pritožbeni organ druge stopnje pri svojem odločanju s prilogami do njih opredeliti, tudi glede na njihovo dokazno veljavo z vidika 3. odstavka 179. člena ZUP. Ker se organ do navedenih pritožbenih prilog in navedb ni opredelil, so pa pomembni za odločanje v obravnavani zadevi, je drugostopenjska odločba tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
ZOZKD člen 2, 7, 8, 10. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - vrste priznane škode - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Tožena stranka je pred izdajo odločbe tožnici poslala listine, pridobljene v upravnem postopku, ni pa jo seznanila s svojimi stališči o tem, da naj bi bile njene težave zgolj prehodne narave in da ji zaradi tega ta vrsta odškodnine ne pripada. Tožnica namreč v svojem zahtevku ni zatrjevala, da bi bile težave zgolj prehodne narave, ampak iz njenega zahtevka smiselno izhaja, da je morala svoje življenje v celoti prilagoditi situaciji, povzročeni s strani storilca. Razen tega sodišče meni, da je o tovrstni škodi glede na okoliščine konkretnega primera težko odločiti, ne da bi bil izveden tudi vsaj dokaz z zaslišanjem stranke.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica ni v tožbi, niti v pritožbi kakorkoli argumentirano oporekala ugotovljenim dejstvom, da si nikoli ni pridobila dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji in da ni bila sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije, kar povedano z drugimi besedami obenem tudi pomeni, da ne izpolnjuje taksativno predpisanih zakonskih pogojev iz 1., 2. in 3. alineje 2. odstavka v zvezi s 4. odstavkom ZPŠOIRSP, da bi bila upravičena do zahtevane odškodnine na podlagi 1. odstavka 2. člena ZPŠOIRSP.
poštne storitve - odškodnina - spor med uporabnikom in izvajalcem poštnih storitev - zahteva za rešitev spora - upravni postopek - stvarna pristojnost
Določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, ki napotuje na uporabo 62. člena ZPSto-2, opredeljuje torej stvarno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije za izvensodno obravnavo odškodninskih sporov med uporabniki in izvajalci poštnih storitev in velja za vse izvajalce poštnih storitev - ne glede na njihov status in ne glede na to, ali opravljajo storitve v naboru ali (tudi) izven nabora univerzalne poštne storitve.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz podatkov v spisu, ki niso sporni, izhaja, da je tožnik, ki je bil izbrisan, zapustil RS (skupaj z družino) avgusta 1993 in od tedaj dalje živi v BIH. Nikoli se ni poskušal vrniti v RS in si tu tudi ni poskušal urediti statusa.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnica je res bila izbrisana, vendar pa se, kot je sama povedala na zaslišanju, po zapustitvi RS v RS ni nikoli vrnila in se tudi ni poskušala vrniti, torej tudi po koncu vojne v BiH ne. Po zapustitvi RS od avgusta 1993 je iz RS odsotna že več kot 20 let. Zato je zaključek upravnega organa, da tožnica v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (dne 26. 2. 1992) do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi njene vloge za sprejem v državljanstvo RS (do dne 8. 12. 1998) v RS ni dejansko živela in tudi ni izkazala razlogov upravičene odsotnosti iz tretjega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, šteti za pravilen.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Tožnik ni nikoli vložil ne prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD in tudi nikoli ni vložil prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje enega izmed taksativnih zakonskih pogojev iz 1. alineje 2. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 2. člena ZPŠOIRSP, ki bi morali biti za ugoditev njegovi prošnji kumulativno izpolnjeni.
Tožnik utemeljeno uveljavlja tožbeni očitek absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kolikor očita, da se v konkretnem primeru ni ravnalo po pravilih postopka, ker tožniku ni bila dana možnost, da se, preden je bila izdana odločba, izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejeto odločitev.