Izpodbijana odločba temelji na dveh razlogih odklonitve odškodnine, in sicer da kljub temu, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker je ugotovilo, da storilec v času storitve ni bil prišteven, kazenski postopek še ni končan, saj sta pregon prevzela oškodovanca kot tožilca, prav tako pa domneva neplačevitosti ne more veljati zgolj zaradi predvidevanja, da bo storilec pobegnil v tujino in ga v Sloveniji ne bo mogoče preganjati. Navedeni prvi razlog temelji na prvi alinei prvega odstavka 7. člena ZOZKD in je po presoji sodišča že zadosten razlog za odklonitev odškodninskega zahtevka tožniku.
Za telesne bolečine za srednje hude primere je mogoče priznati odškodnino med 100 in 1.000 EUR. Pristojna komisija je tožniku iz tega naslova odmerila 250 EUR, kar je upoštevaje kriterije iz prvega odstavka 9. člena ZOZKD, to je glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter trajanje zdravljenja, nasploh primerna in pravična odškodnina, predvsem zato, ker so vse nevšečnosti, ki jih je tožnik doživel v času zdravljenja te poškodbe, že zajete v sami opredelitvi poškodbe.
Tožnik svojo zahtevo za priznanje odškodnine za duševne bolečine utemeljuje z navedbo, da je prišlo do poškodbe živca na levem delu obnosne kosti, zaradi česar ne čuti zgornje leve čeljusti oziroma dlesni od 1. do 8. zoba ter navedbo, da ima težave tudi z dihanjem skozi levo nosnico, kar pa po presoji sodišča ne utemeljuje nobene od stopenj priznanih duševnih bolečin na podlagi 10. člena ZOZKD.
Prosilec je državljan Republike Makedonije in v RS prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje. Ta podatek pa, ob upoštevanju določbe 5. člena ZOZKD, utemeljuje odločitev tožene stranke, da prosilec ne izpolnjuje formalnega pogoja za priznanje odškodnine po navedenem zakonu.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - formalni pogoj - materialni pogoj - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožniku v nasprotju z določbo 9. člena (načelo zaslišanja stranke) in 146. člena ZUP ni bila omogočena udeležba v ugotovitvenem postopku. Na podlagi 146. člena ZUP je potrebno tožnika pred odločitvijo seznaniti z uspehom dokazovanja, torej z vsemi ugotovljenimi dejstvi, vključno z oceno članov komisije glede kvalifikacije NJEGOVIH poškodb in mu tudi omogočiti, da se o tem izreče še pred izdajo odločbe ter po potrebi dopolni oz. pojasni svoje trditve oz. predlaga izvedbo dokazov. ZOZKD ne daje podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če pogoji iz 144. člena ZUP niso izpolnjeni.
ZOPDA člen 1, 6, 10, 10/8. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - postopek sporazumevanja - zavezanec za izplačilo odškodnine - statusne spremembe zavezanca - upravni spor - zavrženje tožbe
Zavezanec je zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi odločbe komisije, kot je izpodbijana.
ZOPDA člen 3, 4, 4/2, 5. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 2, 4.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - poklicna bolezen - vzročna zveza - mnenje interdisciplinarne skupine strokovnjakov - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je sporna ugotovitev, da je stranka z interesom v tem postopku (nasproti tožniku kot delodajalcu) upravičena do odškodnine. Sporen je čas zaposlitve na delu, pri katerem je prihajala oziroma naj bi prihajala v stik z azbestom. Tožnik namreč ugovarja izpostavljenosti stranke z interesom azbestu sploh in s tem vzročni zvezi med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo, ki je po tretjem odstavku 4. člena ZOPDA temeljni pogoj za priznanje zahtevane odškodnine. Presoja teh tožnikovih ugovorov iz izpodbijane odločbe ni razvidna. Prav tako je ni mogoče razbrati iz mnenja o verifikaciji, na katerega se opira odločba. Zato ni dovolj, da se komisija v svojih razlogih samo sklicuje na verifikacijsko mnenje, temveč bi morala zahtevati, da se v pogledu spornih okoliščin mnenje dopolni, in šele potem izdati odločbo.
odprava posledic škode v gospodarstvu - pogoji za povračilo škode - škoda na strojih in opremi - izpad dohodka
Ker tožeča stranka ni predložila dokazil o zavarovanju škode na zalogah, je v skladu z določbo 44.f člena ZOPNN, po kateri se upravičencu lahko dodelijo sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu največ v višini 50 %, če škoda ni bila zavarovana, osnova za izplačilo 50 % odobrene škode. Tožeča stranka je večji del sredstev že dobila povrnjenih s strani Slovenskega podjetniškega sklada, zato se pomoč za odpravo nastale škode zmanjša za te vire.
Glede na ugotovljeno kaznivo dejanje in njegov opis, kot izhaja iz kazenske sodbe, ne gre za kaznivo dejanje, v zvezi s katerim bi bil tožnik upravičen zahtevati odškodnino po ZOZKD (zoper tožnika ni bila uporabljena sila, niti ni prišlo do neposrednega napada na njegovo življenje in telo). Po presoji sodišča je zato za odločitev nepomembna tudi tožbena navedba, da naj bi imel storilec pri vlomu pri sebi kramp in nože. Nasilno naklepno dejanje v smislu ZOZKD bi bilo namreč storjeno le, če bi bila omenjena sredstva uporabljena proti tožniku in s tem proti njemu storjeno dejanje, zaradi katerega bi utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine. Česa takega pa tožnik ne zatrjuje.
Iz opisa kaznivega dejanja ne izhaja, da bi storilec zoper prosilko uporabil silo ali na njo izvršil neposreden napad na življenje in telo. To pa je okoliščina, ki je za odločitev v zadevi pomembna. Posledično to pomeni, da tožnica ni bila žrtev nasilnega naklepnega dejanja.
kmetijsko zemljišče - odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča - evidenca dejanske rabe kmetijskih zemljišč - namen evidence
Pri odločanju o obveznosti plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča je uporaba podatkov iz evidence dejanske rabe zemljišč pravilna.
ZOZKD člen 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine in okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanje člen 3, 9, 9/2, 9/2-1.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - višina odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zavrnitev zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik z ničemer ni dokazal takšnega prikrajšanja, zgolj splošne navedbe o tem, da je imel težave z zunanjim svetom, da je bil njegov izgled pretepača, ki je imel že nekajkrat zlomljen nos, in da ga je zapustilo dekle, s katero je hodil 3 leta, ne zadostujejo za drugačno odločitev.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnin - smiselna uporaba ZUP - skrajšani ugotovitveni postopek
V določbah ZOZKD ni podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če pogoji za tovrstni ugotovitveni postopek po določbah 144. člena ZUP niso izpolnjeni.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - rok za uveljavljanje odškodnine - zavrženje zahteve
Tožnica je vložila zahtevo za priznanje odškodnine 3. 11. 2011 za dejanje, ki je bilo storjeno 6. 4. 2010, torej po preteku šestmesečnega roka iz prvega odstavka 29. člena ZOZKD, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnice zavrgel. Organ je tudi pravilno zaključil, da iz zahteve (tudi) ni razvidno, da bi tožnica uveljavljala okoliščine po drugem odstavku istega člena, zaradi katerih zahteve ni mogla vložiti v predpisanem šestmesečnem roku, temveč je navedla (le), da zahtevo ponovno vlaga zato, ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da tožnica ni bila povzročiteljica nasilja.
Iz upravnih spisov izhaja, da je stanovanjska stavba zavarovana, zato tožnici glede na četrti odstavek 25. člena ZOPNN ne gre višji znesek za obnovo stanovanjske hiše.
Po določbi petega odstavka 65. člena ZJU lahko sodišče prisodi prizadetemu kandidatu odškodnino samo v primeru, če ugotovi, da je tožba utemeljena iz razloga iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU. To pa je le v primeru, če je bil na javnem natečaju izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev. Pri tovrstni odškodnini gre za adhezijski zahtevek, ki se ga glede na ustaljeno sodno prakso lahko uveljavlja zgolj skupaj s tožbo, s katero se izpodbija akt tožene stranke.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - odškodnina za duševne bolečine
Na podlagi zdravstvenih listin, ki jih je tožnica predložila, ni izkazano, da bi pretrpela takšno vrsto in intenzivnost duševnih bolečin, da bi ji bilo mogoče prisoditi odškodnino za duševne bolečine.
ZVet-1 člen 46, 46/1. Pravilnik o označevanju živali, veterinarskem spričevalu in napotnici, izjavi o prehranski varnosti, povratni informaciji ter izjavi prevoznika člen 9, 11. Pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva člen 7.
odškodnina za zaklane živali in uničene surovine - pogoji za izplačilo odškodnine - ukrepi za preprečevanje in zatiranje bolezni
Tožnica kot imetnica s salmonelo okužene jate kokoši ni izvedla vseh predpisanih in odrejenih ukrepov za preprečevanje in zatiranje bolezni, saj za prevoz živali v klavnico ni pridobila veterinarske napotnice, v izjavi o prehranski varnosti ni navedla, da je bila v jati odkrita salmonela, zakol živali pa tudi ni bil izveden v navzočnosti uradnega veterinarja. Zato tožnica ni upravičena do izplačila odškodnine za zaklane živali in za uničene surovine.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - uveljavljanje izplačila odškodnine - smrt upravičenca - dedič - postopek pred pristojno komisijo
Vloga za odškodnino pri Komisiji za odpravljanje posledic dela z azbestom je bila vložena s strani tožnika po tem, ko je njegov oče kot upravičenec do odškodnine umrl. To pomeni, da za zahtevano nadaljevanje postopka pred Komisijo ni izpolnjen predpisani pogoj iz 1. alinee prvega odstavka 5. člena ZOPDA, po katerem bi moral vlogo za odškodnino pri Komisiji vložiti tožnikov oče. Pridobitev mnenja o verifikaciji pri tem nima odločilne vloge. Uveljavljanje izplačila odškodnine v pavšalnem znesku kot ene od pravic po ZOPDA se namreč začne z vlogo pri Komisiji, medtem ko je mnenje o verifikaciji kot strokovno mnenje interdisciplinarne komisije le eden od pogojev za odločanje o odškodnini. Postopek za uveljavljanje izplačila odškodnine se torej ni začel z zahtevo za verifikacijo, temveč s predložitvijo mnenja o verifikaciji, ki jo je pristojna Komisija glede na okoliščine konkretnega primera utemeljeno obravnavala kot (nepopolno) vlogo za odškodnino ter jo po tem, ko je izvedela za smrt upravičenca, kot vloženo po neupravičeni osebi utemeljeno zavrgla.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2. ZOPDA člen 1, 6, 10, 10/8.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - postopek sporazumevanja - odločba komisije o višini odškodnine - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Osmi odstavek 10. člena ZOPDA jasno določa, da je izvršilni naslov za plačilo odškodnine zgolj sporazum o odškodnini, in ne morebiti izdana odločba komisije. Ta ima v obravnavanem primeru za tožnika zgolj naravo predloga vsebine sporazuma in zato z njo ni bilo odločeno o nobeni njuni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 150.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - odškodninska odgovornost delodajalca
Izpodbijana odločitev je preuranjena, saj tožena stranka v postopku sploh ni ugotavljala dejstev, ki izvirajo iz zavarovalne pogodbe, katero je za svojo odškodninsko odgovornost sklenil delodajalec tožeče stranke.