žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - pogoji za priznanje odškodnine - vrste priznane škode - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
ZOZKD je v razmerju do OZ specialni predpis, zato je na njegovi podlagi mogoče priznati odškodnino le za tiste vrste škod, ki jih ZOZKD izrecno določa.
Iz medicinske dokumentacije tožnice je razvidno, da so njene psihične težave le začasne narave, da se je stanje že izboljšalo ter da bodo težave sčasoma izzvenele. Navedeno po mnenju sodišča ne kaže, da gre pri tožnici za trajne bolečine, ki bi se lahko smatrale kot duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti v skladu z določbami OZ.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - pravno priznana škoda
Kriterij za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP predstavlja ocena, ali ima zadeva, v zvezi s katero je tožnik prosil za BPP, verjeten izgled za uspeh. Toženka je to oceno opravila in ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, kar je tudi obrazložila. Tožnik namreč želi vložiti odškodninsko tožbo za nepremoženjsko škodo v obliki naklepnega protipravnega dejanja izločitve civilne družbe iz postopka odločanja o umestitvi odlagališča NSRAO zoper 99 oseb, ki so sodelovale v vseh kazenskih in predkazenskih postopkih kot osumljeni, obdolženi, sodniki ali člani senatov, tožilci, pravobranilci... Njegovo pričakovanje, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda (179. člen OZ) in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, pa je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
ZBPP člen 24, 24/3. OZ člen 179, 179/1. ZKP člen 538.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - predpostavke odškodninske odgovornosti
Organ za BPP je tožniku pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo, vendar zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena in zasebna tožba zavržena, odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti, saj je v konkretnem primeru šlo za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva - pritožbe in ne za neupravičeno obsodbo po 538. členu ZKP.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči- objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - protipravnost
V konkretnem primeru je bil kazenski postopek zoper tožnika pravnomočno končan z obsodilno sodbo. Zato tožniku ne more nastati pravno priznana škoda, kar je ena od temeljnih predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti. Tožnik tako nima izkazanih možnosti za uspeh odškodninski pravdi, saj zgolj dejstvo, da je pravnomočno obsojen v kazenskem postopku in se s tem ne strinja, še ne pomeni, da ima pravico uveljavljati odškodnino od udeležencev kazenskega postopka.
Toženka je v obrazložitvi sodbe zelo izčrpno povzela (nosilne) razloge sodbe Okrožnega sodišča v Celju, ki temelji na izvedeniškem mnenju, torej tudi tiste razloge, ki se ukvarjajo z datumom poteka zdravljenja in posledično tožničino seznanitvijo s škodo. Zato sodišče v celoti pritrjuje odločitvi, da tožnica (prosilka) s svojo prošnjo ni izkazala verjetnosti izgleda za uspeh pravnega sredstva, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za dodelitev BPP.
Določena stopnja skrbnosti se zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi oškodovanec za obseg škode in njenega povzročitelja morebiti ne ve, subjektivni zastaralni rok prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki zadoščajo za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, oziroma ko bi ob ravnanju s skrbnostjo, kakršna se zahteva v pravnem prometu, prišel do podatkov o relevantnih okoliščinah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninski zahtevek zaradi protipravnega pridržanja na zdravljenju
Ugotovitev organa, da je tožnik prostovoljno nadaljeval zdravljenje po 12. 11. 2010, sama po sebi ne zadošča za sklep o očitni neutemeljenosti tožnikovih pričakovanj glede odškodninskega zahtevka za zatrjevano protipravno pridržanje pred tem datumom. Zgolj dejstvo, da je bilo v enem tožnikovem primeru ugotovljeno, da nima verjetnih izgledov za uspeh z odškodninskim zahtevkom zaradi pridržanja na zdravljenju brez njegove privolitve, pa še ne pomeni, da so njegova pričakovanja očitno neutemeljena tudi v obravnavanem primeru. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru namreč ni razvidno, da bi tudi o pridržanju tožnika dne 8. 11. 2010, za katerega tožnik trdi, da je bilo protipravno in zato želi uveljavljati odškodninski zahtevek, odločalo sodišče, tako kot v prej omenjeni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - zastaranje terjatve
Najkasneje z izdajo odločbe o priznanju nadomestila za invalidnost v letu 1999 je bil tožnik seznanjen, da mu ta pravica ni priznana od leta 1986, temveč od 1. 9. 1999, zato se ne more uspešno sklicevati na mnenje invalidske komisije II. stopnje, da je pri njem invalidnost podana od 5. 6. 1986, s katerim je bil seznanjen šele leta 2008. Relevantno za začetek zastaralnega roka je torej leto 1999. Subjektivni triletni rok, v katerem naj bi tožnik zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, in objektivni petletni rok, ki teče od dneva nastanka škode, sta tako že potekla.
ZOPDA člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/1, 5/1-3, 10, 10/1. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti in merilih za določitev višine odškodnine člen 4, 4/3.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - zavezanec za plačilo odškodnine - zaposlenost upravičenca pri več delodajalcih
Dejstvo, da je bil upravičenec zaposlen še pri drugem delodajalcu, pri katerem je tudi opravljal delo, pri katerem je bil izpostavljen azbestu, ne more vplivati na odgovornost tožeče stranke in na znižanje višine odškodnine, ki je bila določena na podlagi določb ZOPDA.
Kvalifikacija kaznivega dejanja - grdo ravnanje po 146. členu KZ ni podlaga za določitev odškodnine po ZOZKD.
Med strankami je bilo sporno, ali je motnja vida posledica kaznivega dejanja, ali pa je obstajala pri tožeči stranki že pred nasilnim kaznivim dejanjem. Tožeča stranka, ki je zatrjevala vzročno zvezo, je bila v ponovnem postopku pozvana, da poda soglasje za vpogled v zdravstveni karton in sporoči, kje se nahaja. V dopisu je odgovorila, da je dala vse potrebne podatke, vključno z zdravniškimi potrdili. Na podlagi takega odgovora tudi sodišče ugotavlja, da soglasje do vpogleda v zdravstveni karton ni bilo dano, torej organ ni mogel preveriti trditve tožeče stranke, da je motnja vida nastopila šele kot posledica udarcev oziroma je posledica kaznivega dejanja.
ZBPP člen 24, 34. ZIZ člen 52. ZUS-1 člen 64, 64/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - odškodninska odgovornost banke - rok za izdajo upravne odločbe v ponovljenem postopku
Sam način izvršitve sklepa o izvršbi s strani banke ne more predstavljati protipravnega ravnanja kot enega izmed pogojev potrebnih za uveljavljanje odškodninske odgovornosti.
Iz določb ZSPOZ izhaja, da Slovenska odškodninska družba d.d. z odločbo zgolj odmeri oz. izračuna višino odškodnine po zakonskih kriterijih, ki so določeni v 10. členu ZSPOZ in da torej ni pristojna odločati o kakršnihkoli vsebinskih vprašanjih v zvezi s tem.
ZOPDA člen 2, 5, 5/1, 5/1-4, 5/3, 6, 6/1, 9, 10, 10/1, 10/4. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 6.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - postopek sporazumevanja - zavezanec za plačilo odškodnine - statusne spremembe zavezanca - verifikacija dveh poklicnih bolezni - višina odškodnine
ZOPDA in Pravilnik je treba razlagati tako, da se odškodnina izplača za najtežjo verificirano poklicno bolezen, četudi sta bili verificirani dve poklicni bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu.
Kolikor je imela prizadeta stranka ugovore glede svoje zavezanosti za plačilo odškodnine, bi morala te ugovore uveljavljati v postopku sporazumevanja o odškodnini (10. člen ZOPDA), ne pa šele v postopku upravnega spora.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
Tožnik je v dopolnitvi vloge toženi stranki sporočil, da je že leta 2004 vložil tožbo zaradi izbrisa svojega podjetja na Okrajnem sodišču v Domžalah, da mu tedaj sodišče ni dodelilo primernega odvetnika, da bi to zadevo pravilno pravno popravil, zaradi česar je sodišče po preteku treh let pravnomočno zaključilo to zadevo, brez vsebinskega reševanja. Tožena stranka se do te njegove navedbe v odločbi ni opredelila. To je pomembna okoliščina, saj 365. člen OZ določa, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Zaradi tega dejansko stanje ni bilo dovolj popolno ugotovljeno, da bi bilo mogoče sklepati, ali je zadeva dejansko zastarala.
Za spor med dvema pravnima osebama, v katerem tožeča stranka toženi očita, da ji bo zaradi njenih dejanj nastala škoda, saj naj bi omogočila postopek, voden pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, je v skladu s 7. točko drugega odstavka 32. člena v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZPP pristojno sodišče splošne pristojnosti.
status svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja - pravica do odškodnine - odškodnina za izgubo življenja bližnjega
Višina odškodnine po prvi alinei 1. odstavka 10. člena ZSPOZ se določi glede na vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 146,05 EUR za mesec pretrpljenega nasilja. V obravnavanem primeru pa je šlo za izgubo življenja bližnjega in ne za nasilna dejanja za političnega zapornika. Zato je bila odškodnina upravičencu odmerjena na podlagi 2. točke 5. člena v povezavi s 1. odstavkom 11. člena ZSPOZ.
ZOPDA člen 5, 9. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 6. ZUP člen 9.
izpostavljenost azbestu - odškodnina za poklicno bolezen - določitev višine odškodnine - načelo zaslišanja stranke
Namen ZOPDA je omogočiti upravičencem, da dosežejo odškodovanje zaradi okvare zdravja, nastale kot posledica izpostavljenosti azbestu, s plačilom pavšalnega zneska, ki ni nujno enak znesku polne odškodnine po načelih Obligacijskega zakonika. Pripadajoči znesek ugotovi komisija v manj formaliziranem postopku, kar omogoča, da upravičenec do plačila pride v krajšem časovnem obdobju. Gre za postopek sporazumevanja o odškodnini. Zato tudi sodišče meni, da se po ZOPDA odškodnina odmeri za najtežjo vrsto verificirane bolezni, pri čemer se, kot izhaja iz 6. člena Pravilnika, upošteva pričakovani razvoj bolezni. V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja v težjo vrsto bolezni upravičencu pripada razlika v odškodnini.
Organ mora pri določitvi denarne odškodnine, upoštevati vse konkretne okoliščine primera, povezane s posameznim oškodovancem (načelo individualizacije), zlasti intenzivnost in trajanje njegovih duševnih bolečin. Poleg individualizacije denarne odškodnine pa je treba pri odmeri upoštevati tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki pri odmeri med drugim terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine. Navedeno načelo tako tudi pri odmeri odškodnin za duševne bolečine po ZOZKD terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti države, saj se sredstva glede na 36. člen zakona zagotavljajo v okviru proračuna (v konkretnem primeru je to presojo opravil že zakonodajalec, ko je kot maksimum določil 10.000 EUR odškodnine za duševne bolečine), in prakse komisije v podobnih primerih nepremoženjskih škod.
izpostavljenost azbestu - upravičenec do odškodnine - odškodnina za poklicno bolezen - postopek sporazumevanja o odškodnini - sporazum o odškodnini
V zadevi gre za odločanje po določbah ZOPDA, ki v 2. odstavku 2. člena kot upravičence po tem zakonu šteje tudi osebe, zaposlene v gospodarskih družbah, ki uporabljajo in odstranjujejo azbestne izdelke, na delovnih mestih, kjer so bile izpostavljene azbestu. Pravilno je tolmačenje Komisije, da je treba najprej (na predpisan način) ugotoviti, da upravičenec izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do odškodnine, nato pa sledi predlog upravičencu in delodajalcu za sklenitev sporazuma o odškodnini. Odločba Komisije, ki se izpodbija v tem sporu, je tako le podlaga za sklenitev sporazuma. Če sporazuma z upravičencem tožnik kot delodajalec ne bo sklenil, mu z odločbo obveznost ni naložena.
odškodnina žrtvam kaznivih dejanj - pogoji za priznanje odškodnine - nasilno naklepno dejanje - odškodnina za nematerialno škodo
Ker je tožnik utrpel škodo zaradi dejanja, za katero po KZ-1 ni mogoče izreči kazni zapora nad eno leto, po ZOZKD niso izpolnjeni pogoji za priznanje odškodnine.