ZTPDR člen 73.ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 173/1, 192, 192/1, 192/2.ZPP člen 13, 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 315, 315/1 367/2, 377.
povrnitev negmotne in gmotne škode - denarna odškodnina - vmesna sodba - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nesreča pri delu - pojem nevarne stvari - vrata, ki jih zaloputne veter - predhodno vprašanje - stvarna pristojnost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Vrata v vratarnico niso nevarna stvar niti v vetrovnem vremenu.
Krivdna odgovornost lastnika vratarnice (delodajalca), ki ni poskrbel za namestitev mehanske zapore vrat, ki bi preprečila nekontrolirano zapiranje vrat ob pogosto vetrovnem vremenu.
Premajhna skrbnost tožnika (vratarja), ki je vedel, da običajno piha veter, ki bi lahko na enega od načinov, ki jih je sam v preteklosti že uporabil, preprečil samodejno zapiranje vrat.
vrnitev premoženja - upravičenec do denacionalizacije - tuj državljan - obstoj dejanske vzajemnosti
Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - prisilna izterjava davkov - dolgovni seznam kot izvršilni naslov - seznam zaostalih davčnih obveznosti - vsebina dolgovnega seznama - obračun obresti
Seznam zaostalih obveznosti (dolgovni seznam) davčnega organa kot izvršilni naslov, lahko nalaga dolžniku le tako breme, kot mu ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj, oziroma kot znaša vsota zapadlih letnih davkov. Izvršilni naslov zato ne more obsegati tudi obrestnih obresti, ker bi tako nastal presežek v razmerju med celotno terjatvijo in seštevkom relativno samostojnih terjatev.
ZOR člen 173, 177, 177/1, 178, 178/1, 178/2, 178/3, 178/4.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna in objektivna odgovornost - sopotnik - sprožen kamen - zahteva za varstvo zakonitosti
Premikajoče se motorno vozilo je zaradi lastnosti motorja in hitrosti, ko ga med vožnjo ni mogoče v celoti obvladovati, nedvomno stvar s povečano nevarnostjo. Le ker oba imetnika med vožnjo upravljata z nevarno stvarjo, je za njune medsebojne zahtevke določena krivdna odgovornost. V razmerju do drugih oseb, kot so sopotniki in pešci, ki na delovanje motornega vozila nimajo vpliva, pa odgovornost za njihovo škodo, ki izvira iz motornega vozila, ostaja objektivna in zanjo oba imetnika motornih vozil odgovarjata solidarno.
V sodni praksi se za nesrečo premikajočih se motornih vozil šteje tudi medsebojno delovanje dveh vozil v gibanju, čeprav ni prišlo do dotika obeh vozil, pač pa do dotika z ločenim delom drugega vozila, izpadlim tovorom ali s kakšnim drugim predmetom, ki je bil v gibanju zaradi delovanja drugega motornega vozila. Tak drug predmet, ki je v gibanju zaradi delovanja motornega vozila, pa je tudi sprožen kamen izpod njegovih koles.
ZUS člen 73.ZVIS člen 56. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 12, 12-6.
izvolitev v naziv rednega profesorja - pogoji za izvolitev - pozitivna ocena vsakega člana strokovne komisije
Določbo 13. alinee 6. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, po kateri je potrebna pozitivna ocena članov strokovne komisije, je potrebno razlagati tako, da mora vsak član podati pozitivno oceno.
ZUS člen 3, 3/1, 34, 34/1-3. ZP člen 200, 258, 258/3.
odločba senata za prekrške - izpodbijanje pravnomočne odločbe senata za prekrške - izredna pravna sredstva po ZP
Odločba Senata za prekrške RS ni upravni akt državnega organa, katerega zakonitost bi bilo pristojno presojati Upravno sodišče v upravnem sporu. Po določbah 3. odstavka 258. člena Zakona o prekrških (ZP) Senat za prekrške RS opravlja pravosodno funkcijo, zato je mogoče njegove pravnomočne odločbe izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZP.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave
Zaradi spremembe obtožbe na glavni obravnavi sodišče ni dolžno preložiti (oziroma prekiniti) glavne obravnave za pripravo obrambe, temveč bo to storilo le, če bo obseg in vsebina spremembe takšna, da to narekuje zahteva po poštenem sojenju.
posredni oškodovanci - izgubljeni zaslužek - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - neprenosnost pravic - vštevanje invalidnine - povračilo gmotne škode - povrnitev škode v primeru poškodbe in prizadetega zdravja - višina rente - dejansko prikrajšanje in pravica do preživnine po ZZZDR - skupna odškodnina
Če je roditelj preživljal otroka in bi ga še preživljal, če bi bil živ, je otrok upravičen do rente ne le v znesku, kot ga je (in bi ga) roditelj dejansko prispeval za preživljanje, marveč toliko, kolikor bi bil dolžan prispevati po družinskopravnih predpisih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - izločitev sodnika
Trditev tožnice o vsestranski povezanosti vplivnih posameznikov iz vrst lokalnih oblastnih organov ne more biti upoštevana kot tehten razlog za določitev drugega pristojnega sodišča (druge stopnje) v pomenu določbe 67. člena ZPP vse dotlej, dokler ne presega ravni zgolj tožničine domneve.
Odločanje o predlogu za delegacijo je omejeno le na preizkus obstoja razlogov iz 67. člena ZPP, v okviru katerega ne spada preverjanje utemeljenosti sklicevanja na domnevne napake in nezakonitosti v postopku (v tem ali celo v drugih postopkih), za odpravo katerih ima stranka na voljo prav v ta namen predvidene pravne poti oziroma pravna sredstva. To velja tudi za očitek pristranega obravnavanja tožnice, ki je lahko podvržen presoji le v okviru predloga za izločitev sodnika (70. člen ZPP) kot instituta, namenjenega zagotovitvi nepristranskega sojenja, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa sodišče ali celo kar vsa sodišča na nekem območju.
Stranka, ki je nezadovoljna in oškodovana zaradi trajanja postopka, ima na voljo prav za take primere predvidene druge pravne poti in postopke, to pa en more biti še drug tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. člena ZPP.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev - fizična oseba - pridobitev nacionaliziranega premoženja od društva
Zavezanec za vrnitev nacionaliziranega premoženja na podlagi določb 89. člena ZDen ne more biti fizična oseba, ki je premoženje pridobila od zasebnopravne osebe (društva), čeprav jo je ta (morda na nezakonit način) pridobila iz družbene lastnine.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 72, 72/2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - stranke v inšpekcijskem postopku
Z inšpekcijskimi ukrepi se sicer res odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar pa lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo tudi osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke (49. člen ZUP/86).
Ob ugotovitvi, da gre v obravnavani zadevi za kaznivo dejanje po 1. odstavku 211. člena KZ, sodišču ni potrebno ugotavljati uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v naši državi ter ali gre morda za majhno premoženjsko korist in drugo pravno opredelitev kaznivega dejanja.
začasna odredba - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - procesni sklep - sklep o zavrnitvi zahteve za odložitev izvršitve
Izdajo začasne odredbe je mogoče zahtevati le ob vloženi tožbi, ta pa zoper procesni sklep, izdan na podlagi 30. člena ZUS, ni dopustna. Zato je nedopustna tudi zahtevana začasna odredba.
ZUS člen 73. ZGD člen 4, 4/6. ZUP (1986) člen 49, 223, 223/1.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - upravni postopek - stranka v postopku
Iz odločb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in Obrtnega zakona ne izhaja, da bi tožnik, zgolj zato, ker je lastnik sosednjega objekta, lahko v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti varoval kakršnokoli svojo pravico ali pravno korist. Tožnik pa tudi ni navedel nobene konkretne okoliščine, zaradi katere bi bilo mogoče sklepati, da bi bila v predmetnem postopku kršena kakšna njegova pravica ali z zakonom varovana korist.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 370, 370/1-2, 370/3.ZOR člen 200.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin in zapisnikov - drugačna ugotovitev dejanskega stanja v postopku pred sodiščem druge stopnje brez obravnave - zakonitost in pravilnost odločbe - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo tožnikovih posledic v primerjavi tudi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Morebitna pritrditev tožnikovi oceni obrazložitve sodišča druge stopnje kot take, ki je v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu, še ne bi omogočala sklepa o obstoju kršitve določb pravdnega postopka v postopku na drugi stopnji. Ta bi bila podana šele v primeru upoštevnosti nadaljnjega revizijskega očitka o drugačni ugotovitvi dejanskega stanja (brez obravnave) na drugi stopnji v primerjavi z dejanskim stanjem, ugotovljenim v sodbi sodišča prve stopnje. Ker je taka procesna kršitev relativne narave, bi moral biti za njeno upoštevnost izpolnjen pogoj iz določbe prvega odstavka 339. člena ZPP - torej, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana med drugim le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami in zapisniki. Takega nasprotja pa v razlogih sodb sodišč prve in druge stopnje ni in do njega tudi ni moglo priti zgolj zaradi očitno pomotne označbe stopnje gibljivosti vratne hrbtenice z zapisom znaka za odstotek (namesto za kotno stopinjo) v razlogih drugostopenjske sodbe.