pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrednostni papirji, pridobljeni iz sredstev odškodnine - dohodek iz naslova nepremoženjske škode
Ugotovljeno vrednost vrednostnih papirjev je šteti za prihranek, čeprav so bili vrednostni papirji pridobljeni iz sredstev odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Kadar zastopnik pri sklepanju pogodbe zavestno in samovoljno prekorači pooblastila, ravnanja zastopanega, ki pogodbe ne odobri, ni mogoče opredeliti kot zlorabe pravic in s tem možnosti izbire, ki mu je kot enostransko dejanje dana na razpolago, posredno spremeniti v njegovo obveznost oziroma dolžnost. Zato zastopanega, ki prekoračitve pooblastila ni odobril, ni mogoče ohranjati v pogodbeni zavezi v odvisnosti od rezultatov ocene njegovega ravnanja in razlogov ali celo motivov zanj.
odprava razlastitvene odločbe - izločitev posameznega dela kompleksa
Kadar gre za določen kompleks in so bila na njegovem delu že izvedena pripravljalna dela v skladu z namenom, zaradi katerega je bila parcela razlaščena, posameznega dela kompleksa ni mogoče izločiti z uporabo določbe 2. odst. 26. člena Zakona o razlastitvi (odprava pravnomočne odločbe o razlastitvi).
priznanje tuje sodne odločbe - spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - nepremičnina v RS - izključna pristojnost sodišča RS - negativna predpostavka
Nosilni razlog za ugoditev ugovoru nasprotnega udeleženca proti priznanju tujih sodnih odločb glede nepremičnine v Ljubljani je bil razlog iz prvega odstavka 97. člena, po katerem se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Tudi samo pristojnost v zadevah z mednarodnim elementom ureja ZMZPP. V prvem odstavku 64. člena določa, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičnini, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije. Navedena določba velja tudi za spore (razvezanih) zakoncev o skupnem nepremičnem premoženju, saj 67. člen ZMZPP ne pomeni izbirne pristojnosti za spore o nepremičninah.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - USTAVNO PRAVO
VS08205
ZOR člen 155.ZDen člen 72.URS člen 26.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe nacionalizirane nepremičnine - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - višina prikrajšanja
Celo ob predpostavki protipravnosti ravnanja tožene stranke in vzročne zveze z nastalim prikrajšanjem pravno ni mogoče odločiti o višini odškodovanja po določbah ZDen, dokler ni znana oblika prikrajšanja. Višina prikrajšanja namreč utegne biti različna pri vrnitvi nepremičnine v naravi in drugačna pri izplačilu obveznic Slovenskega odškodninskega sklada.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - izvenzakonska skupnost med sodnikom pristojnega sodišča in stranko v postopku - dvom v nepristranskost sodnikov
Tehten razlog za določitev drugega sodišča je, da bi okoliščina, da bi sodniki razsojali o pravicah in obveznostih partnerja svoje sodniške kolegice, lahko povzročala dvom o nepristranskosti odločanja sodnikov tega sodišča.
ukrep urbanističnega inšpektorja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Ukrep odstranitve posega v prostor je neločljivo povezan z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. S pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da bi odstranitev posega v prostor posegala v stabilnost same stavbe, tožnika nista izkazala, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna in da bi bilo zato treba izreči drugačno sanacijo posega. Tudi zatrjevanje, da bi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja nastala škoda, ne pomeni, da vrnitev v prejšnje stanje ni možna.
ugotavljanje vrednosti razlaščenega gozda - lesna masa
Odškodnine, ki jo je razlaščenec prejel za lesno maso na razlaščenem zemljišču, ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju pogojev iz 72. člena ZDen in je tudi ni mogoče prišteti odškodnini, ki je bila izplačana za podržavljeno zemljišče.
pogodba o potrošniškem posojilu - prodaja na obroke - zamuda s plačilom obrokov - kogentne norme ZOR - zapadlost terjatve - ničnost pogodbenega določila - uveljavljanje ničnosti - delna ničnost - zastaranje
Pogodbena določba, ki upošteva le časovno zaporedje in število neplačanih obrokov, ne določa pa hkrati količinskega doseganja najmanj osmine kupnine, je sicer nična, vendar ne v celoti. Dogovor o takojšnji zapadlosti kupnine velja, saj sta se stranki tako dogovorili, vendar z dodatkom, ki je v skladu z zakonsko zahtevo, da morata oziroma morajo zamujeni zaporedni obroki dosegati najmanj osmino kupnine.
preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - zvišanje preživnine - ukinitev preživnine - simbolična preživnine - spremenjene razmere - dovoljenost revizije v sporu na ukinitev preživnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlaga zakona - teleološka razlaga - gramatikalna razlaga
Razlog za zavrnitev nasprotnega tožbenega zahtevka za ukinitev preživnine je njena višina 0,15 SIT, kar za toženca ne more predstavljati nobenega finančnega bremena, in sicer ne glede na njegove premoženjske razmere, saj gre le za simbolični znesek pod enim tolarjem. Morebitna sprememba toženčevih premoženjskih razmer na drugačno odločitev ne more vplivati.
Res bi ozka gramatikalna razlaga 1. točke tretjega odstavka 367.
člena ZPP kazala na to, da je revizija dovoljena samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena, ne pa tudi, če je tak tožbeni zahtevek zavrnjen. Vendar pa teleološka razlaga po namenu zakona, pa tudi postopek spreminjanja te določbe, pripelje do drugačnega sklepa. Zakon šteje samo pravico do preživnine za temeljno, zato revizijo omogoča ne glede na vrednost spora. Ugoditev tožbenemu zahtevku za določitev preživnine ali njegova zavrnitev in ugoditev zahtevku za ukinitev preživnine ali njegova zavrnitev, se vedno nanaša na samo pravico do preživnine. Tako kot je za preživljanca pomembna pravica do preživnine, je ta za preživljalca lahko hudo breme in je pomembna tudi zavrnitev tožbenega zahtevka za njeno ukinitev.
UZITUL člen 1, 13. ZOR 176, 176/1, 178, 178/4, 189, 192, 192/1, 200, 203, 205. Zakon o službi v oboroženih silah člen 218, 218/1-1.
zamudne obresti - telesne bolečine - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - ravnanje oškodovanca - odgovornost države - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - sprememba sodne prakse - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - deljena odgovornost - načelno pravno mnenje - odgovornost za drugega - uporaba varnostnega pasu - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - škoda, ki jo z vojaškim vozilom povzroči vojaški obveznik v JLA, izenačen z vojaško osebo - status vojaškega obveznika - državljanstvo oškodovanca in kraj škodnega dogodka - oškodovanec tuj državljan - škodni dogodek v RS
Za škodo, ki jo je storila vojaška oseba v JLA v zvezi z opravljanjem službe tretji osebi, je po 1. točki prvega odstavka 218. člena Zakona o službi v oboroženih silah (Ur.l.SFRJ, št. 7/85-4/89) odgovarjala federacija, z njenim prenehanjem pa je to obveznost prevzela Republika Slovenija.
Voznik tovornjaka je bil v času povzročitve prometne nesreče vojaška oseba. To tudi okoliščina, da je takrat izpolnjeval del svojih vojaških obveznosti, ki mu jih je naložil pristojni organ, saj je začasno zaseženo vozilo peljal na vojaško zborno mesto.
Tožnik ni državljan Republike Slovenije, vendar je imel v času plebiscita prijavljeno stalno prebivališče v Celju kjer je tudi dejansko živel. Zato so po že uveljavljeni sodni praksi izpolnjeni pogoji za izenačenje njegovih pravic s pravicami državljanov Republike Slovenije.
dopolnilno enotno dovoljenje za gradnjo - odločba ustavnega sodišča - presoja zakonitosti odloka - učinek razveljavitve - učinek odprave
Obe odločbi ustavnega sodišča, tako odločitev o razveljavitvi kot odločitev o ugotovitvi neskladja z učinki odprave, učinkujeta za nazaj in vplivata na pravno razmerje, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno oziroma so odpravljene posledice.
azil - zavrnitev prošnje za azil - celovitost družine
Kosovski Romi, ki govorijo albanski jezik in so pripadniki muslimanske vere (sami sebe imenujejo Aškali), po poročilih mednarodnih organizacij niso preganjani na Kosovu in zato niso podani razlogi za zaščito po ZAzil. Združitev družine se v konkretnem primeru (žena in otrok sta slovenska državljana in živita v Republiki Sloveniji) ne ureja z ZAzil, pač pa po določbah Zakona o tujcih.
azil - pogoji za priznanje azila - utemeljen strah pred preganjanjem
Tožnik s svojimi navedbami ni izkazal dejanskih okoliščin, zaradi katerih bi se lahko čutil ogrožen oziroma preganjan zaradi razloga za priznanje azila po Ženevski konvenciji, niti ne, da bi bila njegova varnost ali fizična integriteta ogrožena v primeru vrnitve v izvorno državo.
gradbeno dovoljenje - upravni spor - pritožba - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - meje preizkusa izpodbijane sodbe
Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku v celoti in pravilno ugotovljeno in je odgovorilo na vse tožbene ugovore, ki jih je tudi presodilo na podlagi takega dejanskega stanja, tožnika v pritožbi ne moreta uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker tega ne dopušča 5. odstavek 72. člena ZUS.
ZCI člen 1, 2.ZVojI člen 4, 129. ZUS člen 16, 51, 51/2, 67, 72, 74.ZPP člen 339, 339/2-14.
status civilnega invalida vojne - revizija prvostopne odločbe - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - sojenje na seji - presoja dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker ni na glavni obravnavi presojalo dejanskega stanja v smeri, ali je bil tožnik, ki je bil v nemškem taborišču med drugo svetovno vojno, kot otrok mučen po oblasteh v tem taborišču, saj je bila tožniku šele s tožbo dana možnost izpodbijati odločitev tožene stranke v s tožbo izpodbijani odločbi, s katero je tožena stranka ob reviziji odpravila prvostopno odločbo in tožniku ni priznala statusa in pravic civilnega invalida vojne, torej odločbo, ki je bila ugodna za tožnika.
vračanje premoženja - ovire za vračanje - upravni spor - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejansko podlago, ki je bila ugotovljena v upravnem postopku. Zato pritožnik ne more uveljavljati pritožbenega ugovora nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker glede na določbo 5. odstavka 72. člena ZUS pritožbeno sodišče tega ugovora ne more presojati.
Zbrane aktualne informacije o političnem in družbenem položaju v Bangladešu tudi po presoji pritožbenega sodišča ne potrjujejo razlogov za tožnikov subjektivni strah pred preganjanjem, pri čemer tožnik niti ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da vsebina uporabljenih informacij (poročila mednarodnih organizacij) ne bi bila pravilna oziroma na kakšno konkretno okoliščino, zaradi katere bi bil ob vrnitvi v matično državo ogrožen.
ZDavP-1 člen 406.ZASP člen 5c. ZDavP člen 15a, 202. ZDavP-C člen 39. ZDDPO člen 9, 11, 15. ZGD člen 50. SRS člen 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb - davki in prispevki od osebnih prejemkov - akontacija davka od dobička pravnih oseb - verodostojnost knjigovodskih listin po SRS - zamudne obresti - verodostojna knjigovodska listina - rok za uveljavljanje zmanjšane osnove za davek od dobička pravnih oseb
Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Gospodarske družbe morajo voditi poslovne knjige v skladu s predpisi in ob upoštevanju računovodskih standardov. Listina, iz katere strokovna oseba, ki ni sodelovala pri poslovnem dogodku, ne more jasno in brez dvomov spoznati narave in obsega poslovnega dogodka, ni verodostojna knjigovodska listina. Zato ne more služiti kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslovne knjige in ne kot podlaga za kontroliranje poslovnega dogodka. Glede na to takega poslovnega dogodka ni mogoče šteti za odhodek, ki zmanjšuje davčno osnovo oziroma za dogodek - izdatek, od katerega se plačujejo nižje davščine. Ker pogodba, ki ima naziv "avtorska pogodba" nima podatka o tem, katero konkretno avtorsko delo je bilo na njeni podlagi odplačno preneseno na tožečo stranko, take pogodbe ni mogoče šteti za verodostojno knjigovodsko listino, zato se tudi davščine v zvezi s tako pogodbo ne obračunajo po pravilih, ki veljajo za avtorsko pogodbo. Zmanjšana osnova za davek od dobička pravnih oseb se lahko uveljavlja le do poteka roka za vložitev davčnega obračuna.