ZPP člen 191, 191/1-1, 195.ZOZP člen 20, 20/2.ZOR člen 200.
navadno sosporništvo - materialno sosporništvo - solidarne obveznosti - povrnitev negmotne škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Toženi stranki avtobusno podjetje in zavarovalnica sta materialna sospornika, ki odgovarjata tožeči stranki solidarno. Vendar gre tu za navadno sosporništvo in tako dejanja enega sospornika ne koristijo drugemu. Ker je revizijo vložila le prva tožena stranka, njen uspeh ne koristi drugi toženi stranki, za katero ostaja v veljavi pravnomočna sodba.
Če je investitor v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja izkazal pravico razpolaganja z zemljiščem z zemljiškoknjižnim izpiskom, iz katerega izhaja, da je lastnik zemljišča, tožnik ne more uspeti z ugovorom o nezakonitem vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi in nezakonitem pravnem poslu, če o tem ni predložil nobenih dokazov.
lokacijsko dovoljenje - obnova postopka - nov dokaz - mnenje drugega izvedenca
Mnenje drugega izvedenca, ki temelji na istem dejanskem stanju kot izvedensko mnenje, na katerem temelji dokončna odločba, ni nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP/86.
postopek denacionalizacije - obnova postopka - vlagateljica zahteve za denacionalizacijo - položaj stranke v obnovi postopka
Tožeči stranki je po 9. točki 249. člena ZUP/86 treba priznati položaj stranke v postopku, saj sicer ne bi mogla učinkovito varovati pravic, ki ji gredo kot vlagateljici zahteve za denacionalizacijo po določbah ZDen.
Ker iz podatkov v predloženih upravnih spisih izhaja in tudi ni sporno, da tožnik potrdila o vpisu v evidenco o državljanstvu za starše, ki jih je v zadevi navedel kot upravičence, niti na pozive upravnega organa ni predložil, niti ni sporočil, da ga ne more predložiti, je bila njegova vloga nepopolna. Zato upravni organ upravičeno ni postopal po določbi 3. odstavka 63. člena ZDen.
pripor - ponovitvena nevarnost - ugovor zoper obtožnico
Okoliščine, ki jih zagovornica uveljavlja v zvezi z vloženo obtožnico, češ da ne gre za nadaljevano kaznivo dejanje in da je obtožnica vložena preuranjeno, ni mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti zoper izpodbijana sklepa, s katerima je bil obdolžencu podaljšan pripor.
upravni postopek - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odprava pomanjkljivosti odločitve organa prve stopnje
Upravni organ druge stopnje s tem, ko je v pritožbenem postopku odpravil sklep organa prve stopnje, s katerim je ta zavrnil predlog za obnovo postopka in predlog zavrgel, ni kršil določbe 2. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). O predlogu ni odločil po vsebini, ampak je skladno z določbo 242. člena ZUP/86 le odpravil pomanjkljivosti odločitve organa prve stopnje.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zamudnih obrestih od stroškov zagovornika
Zagovornik ne more vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zato, da uveljavlja lastne premoženjske interese v zvezi s kazenskim postopkom, v katerem je bil postavljen kot zagovornik po uradni dolžnosti. Ker je uveljavljanje zakonitih zamudnih obresti od priznanih stroškov zagovornika za zastopanje po uradni dolžnosti izključno v korist odvetnika, zahteva ni dovoljena.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - odločanje po uradni dolžnosti - predlog za podaljšanje pripora v obtožnici - načelo kontradiktornosti
Čeprav sodišče ob vložitvi obtožnice po uradni dolžnost preizkusi, ali so še dani pogoji za pripor (2. odstavek 272. člena ZKP), pa je treba v primeru, ko državni tožilec v obtožnici predlaga podaljšanje pripora, obdolžencu omogočiti, da se izjavi o predlogu in okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se opirajo ter mu s tem dati možnost, da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo
Ker je državni tožilec v obtožnem aktu in tudi tekom celotnega postopka zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ zatrjeval, da je obtoženec deloval v smeri, da bi ohranil premoženje družbi P., je prvostopenjsko sodišče bistveno poseglo v opis kaznivega dejanja glede na obtožbo, saj je v celoti spremenilo bistven zakoniti znak kaznivega dejanja, ker je obtoženca spoznalo za krivega, da je deloval v smeri pridobitve koristi popolnoma drugi pravni osebi. S tako odločitvijo je prekoračilo obtožbo.
Zahteva za dopustno spremembo opisa dejanja v sodbi (ohranitev identitete med obtožbo in sodbo) je, da je dejanje sicer lahko drugačno, ne sme pa biti drugo. Če pa bi bilo to v škodo obtožencu, dejanje ne sme biti niti drugačno.
ZDen člen 3, 9a, 15, 61, 62.ZZad člen 57, 65, 66. ZUS člen 73.
upravičenec do denacionalizacije - zadruga - pravno nasledstvo pravne osebe
Iz upravnih spisov namreč izhaja, da se društvo, registrirano kot zadruga z omejeno zavezo, po letu 1945 ni statusno preoblikovalo ali pridružilo nobeni izmed statusnih oblik novih zadružnih organizacij, tožeča stranka pa tudi ni izkazala pravne kontinuitete z društvom kot zadrugo, to je, da bi bila sama statusno oblikovana kot zadružna organizacija v skladu z določbami 2. odstavka 57. člena, 65. in 66. člena ZZad.
Preklic objave cenika, ki ga je v uradnem glasilu objavil koncesionar, ni upravni akt in ne dokončni posamični akt v smislu 2. odstavka 1. člena ZUS. Koncesijsko razmerje je poslovno razmerje med koncesionarjem in koncedentom, torej med dvema nosilcema premoženjskih pravic. Preklic objave cenika in presoja pravilnosti tega akta ne more biti predmet upravnega spora. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo zavreči. Kršilo je določbo 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in zavrglo nedovoljeno tožbo (1. odstavek 75. člena ZUS).
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/2, 36. ZUS člen 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja - pospešeni postopek
Kadar je iz prošnje za azil razvidno, da je podan kateri od razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, se taka prošnja takoj zavrne kot očitno neutemeljena v takoimenovanem "pospešenem postopku".
predložitev pooblastila - vložitev pritožbe po pooblaščencu - zavrženje pritožbe
Če po pozivu sodišča, naj predloži pooblastilo za vložitev pritožbe, pooblaščenec v danem roku tega ne stori, so izpolnjeni pogoji za zavrženje pritožbe po 4. odstavku 98. člena ZPP.
Oglasno sporočilo ne sme vsebovati takih pretiravanj, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo možnosti preverjanja. Zavajujoča oglasna informacija, ki je v nasprotju z 12. členom ZVPot narekuje inšpekcijskemu organu izrek ukrepa po 73. členu ZVPot, to je začasno prepoved takega oglaševanja blaga.
azil - zavrnitev prošnje za azil - ogroženost v matični državi
Po pravilni presoji sodišča prve stopnje, ob izostanku konkretnih tožbenih navedb in tudi pritožbenih navedb, nevarnost, da bo tožeča stranka v matični državi izpostavljena nečloveškemu ravnanju, ne obstaja in tudi ne izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih (poročila mednarodnih organizacij in organov nekaterih tujih držav o objektivnem stanju v matični državi tožeče stranke).
Tožnik s svojimi navedbami ni izkazal dejanskih okoliščin, zaradi katerih bi se lahko čutil ogrožen oziroma preganjan zaradi razlogov za priznanje azila po Ženevski konvenciji, niti ne, da bi bila njegova varnost ali fizična integriteta ogrožena v primeru vrnitve v izvorno državo oziroma da bi bil izpostavljen nečloveškemu ravnanju.
upravni spor - pravni interes za pritožbo - spor polne jurisdikcije
Tožnik je v upravnem sporu uspel v celoti, zato nima več pravnega interesa za pritožbo, ki je zato nedovoljena.
Zahtevek v pritožbi, da bi moralo sodišče odločati tudi o njegovi pravici (spor polne jurisdikcije), bi moral tožnik postaviti do sodbe sodišča prve stopnje. Odločitev o tem, ali bo odločalo v sporu polne jurisdikcije, je v izključni domeni sodišča, ki odloča o sporu.
dovolitev priglašenih del - obnova postopka - stranka v postopku
Že samo dejstvo, da se oseba ni udeleževala postopka, čeprav bi kot stranka iz 49. člena ZUP/86 v postopku morala biti udeležena, je zadosten razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86. Ker obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP/86 že sam po sebi predstavlja bistveno kršitev postopka in deluje absolutno, v takem primeru predloga za obnovo iz razloga po 3. odstavku 256. člena ZUP/86 ni mogoče zavrniti.