pogoji za priznanje azila - ekonomski razlog - očitno neutemeljena vloga
Tožnik je prišel v Slovenijo v jeseni 2001 in na podlagi delovne vize ter dovoljenja za začasno prebivanje tu delal 6 mesecev, nato pa ilegalno delal v Italiji še dve leti. Zato je njegova prošnja za azil očitno neutemeljena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - denarna obveznost v tuji valuti - denominacija dinarja - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker je vrednost spornega predmeta v izpodbijanem delu sodbe drugostopenjskega sodišča nižja od tiste, določene v 490. členu ZPP, revizija po določbi 2. odstavka 374. člena ZPP ni dovoljena.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zahteva izpodbija pravilnost ugotovitve sklepov, da je obdolženec po zaslišanju ilegalno odšel iz Slovenije in tudi ilegalno prebival na neznanem naslovu v Nemčiji, s tem pa prekršil obljubo, ki jo je dal preiskovalni sodnici, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZOR člen 88, 91, 91/4.ZPP člen 339, 339/1, 358, 358-4.
posebno pooblastilo - obseg pooblastila - poroštvo kot oblika zavarovanja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Poroštvo je tipična oblika zavarovanja. Beseda 'zavarovanje' v pooblastilu obsega tudi poroštvo. Teorija namreč institute, katerih namen je zavarovanje izpolnitve pogodbenih obveznosti, med drugim deli na stvarna (realna) in osebna (personalna) zavarovanja. Pri stvarnih zavarovanjih se upnikova terjatev do dolžnika zavaruje tako, da pridobi upnik določeno stvar, iz katere se nato lahko poplača (na primer zastava). Pri osebnih zavarovanjih pa se dolžnik sam dodatno zaveže (na primer pogodbena kazen) ali pa se poleg dolžnika zaveže tretja oseba (na primer poroštvo). Poroštvo je torej osebno ali personalno sredstvo za zavarovanje dolžnikovih obveznosti, podrobno urejeno v ZOR (sedaj v Obligacijskem zakoniku). Porok je oseba, ki se določeni osebi (tujemu upniku) zaveže, da ji bo izpolnil obveznost, če ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolžnik. Zaradi te obveznosti je upnikova terjatev nasproti dolžniku zavarovana. Causa poroštva je torej zagotoviti varnost (securitas) upnika, utrditi dolžnikovo obveznost do upnika.
Sodišče druge stopnje s tem, ko je samo ugotovilo odločilno dejstvo, da "pooblastilo nedvomno obstaja (saj je v spisu)", in na ta način dopolnilo dejansko stanje, v zvezi z uporabo 4. točke 358. člena ZPP zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je namreč za temelj svoje sodbe vzelo dejstvo, katerega sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanj tudi ni oprlo svoje sodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - izvedenstvo - ogled - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Res si je izvedenec cestnoprometne stroke zaradi boljše predstave ogledal kraj, kjer se je nesreča primerila, vendar tako njegovo ravnanje ne pomeni ogleda kot procesnega dejanja, ki ga odredi sodišče.
izločitev sodnika - rok za zahtevo za izločitev - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve trditve, da kaznivega dejanja ni storil, in predlaganje novih dokazov predstavlja izpodbijanje pravnomočnih sodb zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa ne more biti razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (2. odstavku 420. člena ZKP).
upravičenci do denacionalizacije - pravna podlaga za denacionalizacijo - predpis, izdan do uveljavitve ustave SFRJ iz leta 1963
Razlastitev je bila izvedena na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o razlastitvi, ki je bil sprejet in uveljavljen 15.2.1968, torej izven časovnega okvira iz 4. člena ZDen, to je po uveljavitvi Ustave iz leta 1963.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - pogoji za izločitev sodnika - razvezna pravda - zveza toženca in partnerice s sodniki pristojnega sodišča - dvom v nepristranskost sodnikov
Razlogi, ki jih navaja tožnica, so okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti sodnika, ki bi obravnaval zadevo. V takšnih primerih se opravi postopek za izločitev sodnika po tretjem poglavju ZPP. Ker pa gre v tem primeru za službeno povezavo toženca (in njegove partnerice) z vsemi sodniki na okrožnem in okrajnem sodišču, ker gre po naravi spora za občutljivo zadevo in ker je treba preprečiti sleherni dvom o korektnosti postopka, pomeni našteto tehten razlog za določitev drugega bližnjega stvarno pristojnega sodišča.
ZPP člen 25.ZIZ člen 15, 34, 34/3, 35, 35/1, 166, 211.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - dodatno sredstvo izvršbe - ustalitev krajevne pristojnosti
Po prvem odstavku 35. člena ZIZ je sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, pristojno tudi za odločitev o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače, torej tudi za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Kljub morebitni kasnejši spremembi okoliščin v zvezi s pristojnostjo, ostane sodišče, ki je pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej.
pripor - koluzijska nevarnost (vplivanje na priče) - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja razlogov za odreditev pripora zaradi koluzijske nevarnosti (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP). Izjave potencialnih prič, ki so jih dale policiji, ne odpravljajo bojazni, da osumljenec ne bi vplival nanje in da bi neresnične izpovedbe ne mogle ovirati poteka kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22508
KZ člen 217, 217/1. ZVCP (1998) člen 122, 122/3-10.ZKP člen 83, 83/3, 161a, 161a/1, 162, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - povzročitev prometne nesreče - obvestilo policiji - nedovoljeni dokazi - izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - odložitev kazenskega pregona - postopek poravnavanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji
Prijava škode, ki jo je obsojenka prostovoljno vložila na zavarovalnici, se ne more šteti kot obvestilo, dano policiji (148. člen ZKP), ki bi ga bilo treba po 83. členu ZKP izločiti iz kazenskega spisa.
O odstopu zadeve v postopek poravnavanja (1. odstavek 161.a člena ZKP) in o odložitvi kazenskega pregona (162. člen ZKP) sme ob pogojih, navedenih v teh določbah, odločiti državni tožilec.
Presoja zakonitosti njegovega postopanja pa v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni niti predvidena niti mogoča.
Odločbo o kazenski sankciji Vrhovno sodišče preizkuša le v okviru kršitve kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Podana pa je takrat, če je kazenski zakon kršen v vprašanju, ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oziroma z odločbo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - zavrženje revizije
ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Tožena stranka sicer navaja skupno vrednost spora 1.509.148 tolarjev, toda znesek sestoji iz več posameznih glavnic. V 41. členu ZPP je določeno, da se tedaj, ko se te opirajo na isto dejansko in pravno podlago, upošteva seštevek vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zneska.
združitev postopka - izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav bi bilo smotrno, da bi sodišče v skladu s 6. odstavkom 32. člena ZKP združilo kazenska postopka, pa s tem, da je oba vpletena obravnavalo v ločenih postopkih, ni prekršilo navedene določbe, ki mu tako možnost sicer daje, je pa ne zapoveduje.
ZPP člen 339/2, 370, 378.ZOR člen 173, 174, 177, 177/2, 200, 203. ZVD člen 2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - odgovornost imetnika žage s transportno sortirno mizo - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - strah - sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Druga tožena stranka kot imetnik motorne žage s transportno sortirno mizo in kot obratovalec v procesu obdelave tudi več kot 100-kilogramskih lesenih hlodov odgovarja za škodo pri delu, ki izvira iz povečane nevarnosti, po pravilih o t.i. objektivni odgovornosti (173. in 174. člen tedaj veljavnega ZOR).
Objektivno odgovorna oseba se namreč ne razbremeni odgovornosti že zgolj z uspešnim dokazom t.i. izključnosti vzroka, saj bi morala ob tem dokazati tudi še, da je bilo dejanje oškodovanca nepričakovano in da se njegovim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih odstraniti (drugi odstavek 177. člena ZOR). Pogoji za oprostitev odgovornosti morajo biti podani hkrati.
Materialnopravno sta sodišči prve in druge stopnje ob ugotavljanju pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevali tudi nadomestilo za telesno okvaro, ki ga prejema tožnik po predpisih o invalidskem zavarovanju, saj sta to storili obrazloženo, po prostem preudarku z ustreznim upoštevanjem vseh relevantnih okoliščin primera s tem v zvezi - vključno s starostjo tožnika in verjetnim obdobjem prejemanja.
obnova lokacijskega postopka - možnost udeležbe v postopku
Tožnici sta bili kot stranki vključeni v upravni postopek, na kar kaže tudi njuna (sicer prepozno vložena in zato neuspešna) pritožba zoper sporno lokacijsko dovoljenje. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnici nista izkazali, da v predmetnem lokacijskem postopku nista imeli možnosti sodelovati kot stranki, kar pomeni, da ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - invalidska pokojnina - denarna pomoč staršem - vzrok za razvezo zakonske zveze
Pogoji iz 81. člena ZZZDR niso podani. Toženec prejema invalidsko pokojnino v višini cca 40.000,00 SIT in občasno denarno pomoč. Ne krije nobenih stroškov v zvezi s stanovanjem. Stroškov, ki jih ima tožnik s potovanji k svojemu očetu, na čigar kmetiji preživi polovico svojega časa, in denarne pomoči, ki naj bi mu jo dajal, ni mogoče upoštevati pri presoji toženčevega gmotnega stanja in morebitni tožničini preživninski obveznosti. Nižji sodišči sta tudi pravilno upoštevali kot pravno relevantno dejstvo, da je na toženčevi strani pretežen vzrok za nevzdržnost zakonske zveze pravdnih strank, čemur revizija ne oporeka. Ob takšnem stanju stvari ni mogoče sprejeti revizijskega poudarka, da je tožničina plača visoka.
denacionalizacija - zahtevek za denacionalizacijo - nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev vloge - ugovori o višini odškodnine
Če še niti zahtevek za denacionalizacijo ni jasen oz. določno postavljen in če še ni ugotovljeno, ali sploh je podana dejanska in pravna podlaga za denacionalizacijo, ugovori o višini odškodnine niso pravno pomembni.