ZPP člen 17, 17/3, 22, 22/2 25, 25/2.ZIZ člen 15, 34, 34/3, 100.
spor o pristojnosti - izvršba - dodatna sredstva izvršbe - krajevna pristojnost - sprememba stalnega bivališča dolžnika
Okrajno sodišče v Ljubljani je že odločalo o predlogu upnice proti dolžniku zaradi izterjave denarne terjatve. Ker je tedaj dolžnik stanoval v Ljubljani, je dovolilo predlagano izvršbo. Po predlogu upnice za nadaljevanje postopka z dodatnim sredstvom izvršbe bi moralo sodišče po tretjem odstavku 34. člena ZIZ odločiti še o tem, saj je tak predlog mogoče podati vse do konca izvršilnega postopka. Nobenega razloga ni bilo, da bi sodišče ponovno preverilo obstoj krajevne pristojnosti in zaradi spremembe dolžnikovega prebivališča zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Sežani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22582
KZ člen 183, 183/3.ZKP člen 371, 371/2.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let - spolno dejanje - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Z opisom, iz katerega sledi, da je obsojenec otroku, ki ga je vzel na kolena, segel pod majico in hlačke ter ga božal po trebuhu, spolovilu in ob spolovilu, je dovolj natančno opisano spolno dejanje kot konstitutivni element kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.
pravica do objave popravka - osebnostne pravice - žaljiva vsebina popravka
Zvrnitev zahteve za objavo popravka oziroma odgovora, ki je napisan žaljivo, ne pomeni omejevanja varstva pravic prizadetega - tudi če je bilo objavljeno besedilo zanj žaljivo in za kar ima na razpolago druge oblike pravnega varstva. Zakonsko opredeljen namen popravljanja zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu oziroma njihovega dopolnjevanja (četrti odstavek 26. člena ZMed) ter zagotavljanja javnega interesa po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti (prvi odstavek 42. člena ZMed) je z objavo popravka oziroma odgovora, ki ni žaljiv, še vedno v celoti in neokrnjeno uresničljiv. Morebitno protipravno ravnanje avtorja besedila še ne upravičuje do protipravnega ravnanja tudi prizadetega.
URS člen 23.ZKP člen 33, 33/1, 150, 164, 220, 371, 371/1-8, 420, 420/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - izločitev postopka - pravica do sojenja v razumnem roku - posebni preiskovalni ukrepi - vpogled v SIM kartico - zaseg predmetov
Kljub temu da se nerazveljavljeni del sodbe ne da več izpodbijati s pritožbo oziroma postane formalno in materialno pravnomočen in celo izvršljiv, mora sodišče praviloma reševati zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru objektivne koneksitete, še posebej če se sodba nanaša na sostorilce, šele tedaj, ko postane sodba pravnomočna kot celota in ko je končan tudi celoten kazenski postopek. Možne pa so izjeme.
V okviru dokaznega postopka prebrani seznam telefonskih številk, kot izhaja iz SIM kartice, in seznam iz spomina obsojencu zaseženega telefona je dovoljen dokaz in ne sodi pod ureditev iz 150. člena ZKP.
ZIZ člen 1, 1/1, 5, 15, 17, 21, 40, 233.ZPP člen 375, 378, 391. ZDSS člen 14, 22. ZTPDR člen 49, 50.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - primernost izvršilnega naslova - dovolitev izvršbe - sodba delovnega in socialnega sodišča - pravice iz delovnega razmerja - nadomestilo osebnega dohodka - odškodnina za plačo
Sodba delovnega in socialna sodišča je primeren izvršilni naslov, če vsebuje navedbo upnika in dolžnika ter predmet, vrsto, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Predmet obveznosti je določen, kadar je v odločbi o povrnitvi škode zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vsaj opisno opredeljena pravica, za katero je treba plačati odškodnino, ter čas in možnost izračuna odškodnine.
postopek denacionalizacije - vlaganja najemnika - zahtevek za povrnitev vlaganj - predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Zahtevek za povrnitev vlaganj v postopku denacionalizacije ne pomeni predhodnega vprašanja, zaradi katerega je treba postopek prekiniti, ampak je to samostojen zahtevek, o katerem pa lahko organ odloči s posebno, delno odločbo.
postopek denacionalizacije - državljanstvo - pravnomočno končan postopek ugotavljanja državljanstva - ugovori v postopku denacionalizacije
V postopku denacionalizacije ni mogoče uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, če je bil postopek ugotavljanja državljanstva pravnomočno končan.
posojilna pogodba - oderuška pogodba - delna ničnost - ugotovitev ničnosti pogodbenih določil - pogodbene obresti - narava sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice - sodna poravnava
Terjatev iz posojilne pogodbe je ugotovljena v sporazumu o ustanovitvi zastavne pravice na tožničini nepremičnini, ki ima moč sodne poravnave.
Sodnik je že ob sklepanju sporazuma pozorno ocenil posojilno pogodbo, opozoril stranke na delno ničnost določila o višini pogodbenih obresti in temu ustrezno posegel v vsebino pogodbe.
V obravnavani zadevi je tožnik z eno tožbo izpodbijal tri upravne akte, ki pa se ne nanašajo na isto dejansko podlago. Ker torej niso izpolnjeni pogoji iz 33. člena ZUS, kumulacija zahtevka v tem upravnem sporu ni dovoljena.
postavitev izvedenca - podaljšanje sodnega roka - rok za plačilo predujma - predlog za podaljšanje - izločitev sodnika višjega sodišča - dvom v nepristranskost sodnika
Sodnega roka ni mogoče podaljšati, če to ni bilo predlagano pred njegovim potekom in če ni bilo pojasnjeno, zakaj stranka ni plačala predujema v danem roku.
ZPP člen 8, 154, 213, 244, 244/2, 245, 245/1, 245/3, 253, 254, 320, 371, 375, 378, 406.URS člen 18, 35.ZZZDR člen 92.
tožba na ugotovitev očetovstva - izvajanje dokazov - izvedenci - analiza DNA
Dokaz z analizo DNA je bil opravljen korektno in v skladu z določbami ZPP. Pravdni stranki sta imeli možnost, da se izjavita o izbiri izvedenca (drugi odstavek 244. člena ZPP), izvedensko delo je bilo zaupano ugledni strokovni instituciji (prvi in tretji odstavek 245. člena ZPP), po izdelavi pisnega mnenja in tožnikovem nasprotovanju je bilo omogočeno neposredno zaslišanje izvedenca (253. člen ZPP in drugi odstavek 254. člena ZPP), ki je odgovoril na vsa zastavljena vprašanja in poskrbel, da je bila naknadno izdelana še dodatna analiza po tako imenovani rodbinski zvezi. Sodišče tudi ni slepo sledilo mnenju izvedenca, temveč ga je presodilo in utemeljilo v obrazložitvi sodbe. Ob takem stanju je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo zahtevo po postavitvi novega izvedenca, saj je bil dokaz z izvedencem pravilno izveden, poleg tega pa gre za izvedbo dokaza, ki hudo posega v ustavni pravici iz 18. in 35. člena URS.
ZOR člen 919, 919/3. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-91 NM člen 14.ZPP člen 380, 380/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - plačilo zavarovalnine - obveznosti zavarovalnice - invalidnost - čas nastanka invalidnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pri presoji ali je zavarovalnica prišla v zamudo z izplačilom odškodnine ali zavarovalne vsote po drugem odstavku 919. člena ZOR oziroma 943. člena OZ, je treba ugotoviti ali bi lahko ugotovila celo škodo na podlagi predložene dokumentacije in morebitnih dodatnih pregledov in izvidov, ki bi jih morala pridobiti zavarovalnica kot strokovnjakinja. Če tega ne bi mogla, bi morala izplačati odškodnino za ugotovljivo škodo, za ugotavljanje invalidnosti oškodovanke pa upoštevati roke, ki so določeni v splošnih pogojih za nezgodno zavarovanje.
status vojnega invalida- upravni spor - uspeh s tožbo - pravni interes za pritožbo
Tožnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj je bilo s sodbo sodišča prve stopnje njegovi tožbi v celoti ugodeno in zadeva zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vrnjena v ponovni postopek toženi stranki.
ZPP člen 5, 11, 11/1, 115, 115/1, 281, 286, 286/1.
zloraba procesnih pravic - preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičen razlog - dokazilo o zadržanosti - prepozen predlog za preložitev naroka - delo v tujini
Opravičilo za izostanek z naroka mora biti podprto z dokazom.
Delo v tujini ni nenaden dogodek. Ravnanje tožnika, ki je bil o naroku obveščen mesec dni vnaprej, preložitev naroka pa je zaradi opisanega razloga zahteval le tri dni prej, pomeni zlorabo procesne pravice do opravičila (11. člen ZPP).
ZIZ člen 15.ZPP člen 108, 108/1. ZGD člen 394, 394/1, 436, 436/2, 437, 437/1.ZSReg člen 8, 8/1, 8/2. ZFPPod člen 27, 27/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - prekinitev in nadaljevanje izvršilnega postopka - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - deklaratornost vpisa v sodni register
Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutivni učinek, zato je vpis v sodni register deklaratoren.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbeniku izbrisane gospodarske družbe ima dvojno naravo. Je procesni sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izvršbi proti družbeniku. Zato tudi pritožba družbenika proti takemu sklepu ni samo pritožba, ampak tudi ugovor zoper sklep o izvršbi. Tako pritožbo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, nato pa zadevo vrne sodišču prve stopnje, da o njej vsebinsko odloči še kot o ugovoru zoper sklep o izvršbi po izteku roka.
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi, vložena po poteku osmih dni od dneva, ko je obtoženec prejel pravnomočen sklep, je prepozna.
Edina pomembna nosilna argumentacija izpodbijane odločitve je, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba, ki bi vsebovala obveznost tožene stranke, da odstrani brunarico in da se tožena stranka nasproti tožniku ni pogodbeno zavezala za njeno odstranitev - zato pa tudi ne more biti tožniku odškodninsko odgovorna za neizpolnitev pogodbene obveznosti po določbah 262. člena ZOR.