povrnitev stroškov postopka - pritožbeni stroški - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - dopolnilni sklep - dopolnilni sklep o stroških
Tožena stranka v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njenih priglašenih stroških odgovora na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče z dopolnilnim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo.
ugovor dolžnika - odločba presenečenja - neznatna škoda - publicitetni učinek - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - omejitev zastopanja
Upnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe povzel tretji odstavek 270. člena ZIZ, da nevarnosti ni dolžan izkazovati, saj naj bi dolžnik s predlagano odredbo utrpel le neznatno škodo in zatrjeval določene razloge. Vendar sodišče prve stopnje v sklepu o začasni odredbi ni presojalo tega alternativnega drugega pogoja za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Začasno odredbo je izdalo takoj, ko je ugotovilo obstoj prvega in drugega pogoja za izdajo začasne odredbe - verjeten izkaz nevarnosti uveljavitve terjatve zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem po drugem odstavku 270. člena ZIZ . Dolžniki so prejeli s sklepom o zavarovanju tudi drugopis predloga za izdajo začasne odredbe s prilogami. Ampak to ni pomenilo, da bi morali "na zalogo ali za vsak slučaj" prerekati upnikove trditve v predlogu, ki niso bile presojane v sklepu, saj je ugovor pravno sredstvo dolžnika zoper sklep (drugi odstavek 9. člena ZIZ). Sodišče ni izdalo sklepa o začasni odredbi v formaliziranem postopku s tipskim sklepom, da se "dovoli predlagano zavarovanje" in da bi se morali dolžniki opredeljevati do vseh trditev v predlogu. Izdalo ga je po presoji trditev in dokazov. Ker se dolžniki v ugovoru niso bili dolžni opredeljevati do nepresojanih trditev v predlogu, ne drži upnikova teza, da bi moralo sodišče šteti njegove navedbe za dokazane, ker jih dolžniki niso prerekali. Takšna razlaga bi zanje pomenila odločbo presenečenja.
Omejitev zastopanja, ki ni vpisana v sodni register, je nasproti tretjim brez pravnega učinka. Velja publicitetni učinek vpisa v skladu s prvim odstavkom 8. člena Zakon o sodnem registru.
V skladu z desetim odstavkom 3. člena ZST-1 je tedaj, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna. To pomeni, da morata tožnik in stranski intervenient ne glede na določene taksne ugodnosti nerazdelno plačati (eno) sodno takso. Noben od njiju ni uspel s predlogom za taksno oprostitev, da bi se ta ex lege prevalila na drugega. Če bo stranski intervenient prej plačal 10 obrokov kot bo potekel odlog plačila tožniku, potem sodišče ne bo imelo razloga za terjanje še od slednjega.
upnik v stečajnem postopku - izločitveni upnik - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - položaj upnika - prenehanje položaja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedovoljena pritožba
Pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.
ZPP člen 207, 207/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 9/1, 9/2. ZPSVIKOB-1 člen 48, 48/4.
sodna taksa - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za redni postopek - prekinitev pravdnega postopka - umik tožbe - zastaranje pravice zahtevati plačilo takse - začetek teka zastaranja - odločba o izrednih ukrepih - izbris delnic - sosporništvo - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - razdružitev postopkov
Med pravdna dejanja, ki jih med prekinjenim postopkom ni mogoče opravljati, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za redni postopek.
S sklepom o prekinitvi postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek prekinjen že od vložitve tožbe dalje. Pravne posledice prekinitve postopka so torej nastopile že ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da sodišče prve stopnje že ob vložitvi tožbe ni smelo izdati plačilnega naloga za plačilo sodne takse za redni postopek. Zato v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče šteti, da je zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse začelo teči že od vložitve tožbe, temveč je treba šteti, da je zastaranje začelo teči od najzgodnejšega trenutka, ko je sodišče prve stopnje smelo izdati plačilni nalog, to pa je od izdaje sklepa o nadaljevanju postopka.
ZGD-1 člen 390, 552. ZSReg člen 19, 33, 33/2, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2. ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 338, 338/1.
izbris družbenika iz sodnega registra - vpis spremembe podatkov v sodni register - izpodbojnost sklepa skupščine - razlogi za prekinitev postopka - ničnost sklepa skupščine - ravnanje v nasprotju z moralo - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - možnost izjave - registrski postopek - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - pravno relevantna dejstva
Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi pravilnemu stališču sodišča prve stopnje, da je bilo v sodni praksi izoblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register.
V kolikor bi toženka kot ugovor zoper zahtevek tožnice za plačilo želela uveljavljati jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine (prodajna pogodba) oziroma na znižanje plačila (podjemna pogodba), bi morala v postopku pred sodiščem prve stopnje podati ustrezne trditve, zlasti glede obstoja in vrste napak ter njihovega pravočasnega in pravilnega grajanja (notifikacije), opredeliti pa bi morala tudi, kolikšna je manjvrednost stvari zaradi napak oziroma kolikšno znižanje kupnine (plačila) uveljavlja.
Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti člen 4, 4/1, 6, 10, 19, 19/1, 85, 85/1, 90, 90/2. ZIL-1 člen 37, 123, 123/1. ZASP člen 171, 170/1, 170/1-2. ZPOmK-2 člen 134, 134/1, 134/2, 134/3. ZIZ člen 272.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - stopnja verjetnosti pri ugotavljanju obstoja terjatve - varstvo modela - kršitev modela - videz izdelka - kršitev avtorske pravice - nelojalna konkurenca - celotni vtis - individualna narava - seznanjen uporabnik - izkaz verjetnosti kršitve - obseg varstva - domneva veljavnosti registriranih modelov Skupnosti - izpodbijanje domnev - nasprotna tožba - ugovor zoper začasno odredbo - predelava - ustvarjanje zmede na trgu
Pravna podlaga za izdajo začasne odredbe v zvezi s kršitvijo modelov je 123. člen ZIL-1, v zvezi s kršitvijo avtorske pravice 170. člen ZASP, v zvezi z dejanji nelojalne konkurence pa splošna določba 272. člena ZIZ o zavarovanju nedenarne terjatve. Vsem navedenim pravnim podlagam je skupno, da mora upnik izkazati za verjetno, da njegova terjatev obstoji (kar v zvezi z zatrjevano kršitvijo modela in avtorske pravice pomeni izkaz verjetnosti, da je upnik imetnik pravice in da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena). Poleg tega mora upnik s stopnjo verjetnosti izkazati tudi eno od naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Seznanjeni uporabnik je v konkretnem primeru uporabnik čokoladnih lizik, ki pozna čokoladne lizike, ki so na voljo na trgu in je posebej pozoren na njihov videz in njegove posebnosti. To ni povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren ter ki videz izdelka običajno zaznava kot celoto in ne preverja njegovih posameznih podrobnosti (res pa je, da tudi ni izvedenec ali specialist, ki bi bil sposoben podrobnega opažanja zelo majhnih razlik, ki bi lahko obstajale med nasprotujočima si modelom in kršečim izdelkom). Gre torej za potrošnika, ki pogosto kupuje čokoladne lizike, se zanje posebej zanima, pozna njihove različne oblike in barve ter je pozoren na razlike med njimi.
Čeprav je stopnja svobode oblikovalca čokoladnih lizik visoka, je seznanjeni uporabnik, z vidika katerega se presoja celotni vtis, zelo pozoren na podrobnosti in razlike v videzih izdelkov. Če temu ne bi bilo tako, upnikovi modeli tradicionalnih likov, ki so si nujno podobni (snežak, Božiček, zajček, piščanček, opica, samorog) ne bi bili veljavni.
Domnevo veljavnosti registriranih modelov Skupnosti določa prvi odstavek 85. člena Uredbe 6/2002, skladno s katerim sodišče v postopku po tožbi zaradi kršitve registriranega modela Skupnosti obravnava model Skupnosti kot veljaven; veljavnost pa se lahko izpodbija z nasprotno tožbo na ugotovitev ničnosti. Vendar pa velja za postopke zavarovanja z začasno odredbo posebna določba drugega odstavka 90. člena Uredbe 6/2002, po kateri v postopku v zvezi z začasnimi ukrepi zadošča ugovor. V postopkih zavarovanja z začasno odredbo je tako mogoče domnevo veljavnosti registriranega modela Skupnosti izpodbijati zgolj z ugovorom, pri čemer kakršnakoli odločitev sodišča v tem postopku (zavarovanja) ne vpliva na status registriranega modela Skupnosti pri EUIPO.
Tako upnik kot prvi dolžnik sta navdih za obliko svoje čokoladne lizike za noč čarovnic verjetno črpala iz iste splošne podobe duhca za noč čarovnic. Liziki nista identični; podobnost med njima, ki je posledica uporabe splošne podobe duhca z glavo buče, pa ne predstavlja predelave in ne prevzema tujega elementa.
Povprečni potrošnik iz oblike čokoladnih lizik ne sklepa na njihov izvor ali kvaliteto, razlikovanje blaga pa je omogočeno z blagovnima znamkama.
ZGD-1 člen 50, 512, 512/2, 513. ZPP člen 286b, 286b/1, 286b/2, 337, 337/1.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - odločitev o stroških postopka - nedovoljena pritožbena novota - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Družbenikova pravica do vpogleda in informacij je urejena v 512. členu ZGD-1. Če družbeniku informacije niso bile dane, ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise, ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z zakonom, sme od sodišča zahtevati, da se s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali pa da se dovoli vpogled (513. člen ZGD-1).
dogovor - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - vsebina dogovora - zahteva za ponovno sklenitev prodajne pogodbe - avtonomija volje - nesklepčnost zahtevka
Odločujoča in pravilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje je, da sta se pravdni stranki v 6. členu dogovora zavezali, da si bosta prizadevali in naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi (tretji) lastnik nepremičnine izvedel parcelacijo in novo parcelo v približni izmeri 2.300 m² prodal tožnici. Tožnica v pritožbi izpostavlja še določbo 9. člena dogovora (op. ta člen je kot pravno podlago upoštevalo tudi sodišče prve stopnje), s katero se je toženka zavezala opustiti vsakršna ravnanja v kamnolomu, ki bi tožnico motila pri posesti ali jo ovirala pri opravljanju dejavnosti. Nesporno je bila parcelacija izvedena in toženka je obe novo nastali nepremičnini kupila sama.
Tožnica na izpostavljeni pogodbeni podlagi zoper toženko uveljavlja tožbeni zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino (op. nepremičnino, ki je bila predmet zgoraj izpostavljenega prizadevanja obeh pravdnih strank) z vsebino, ki je razvidna iz izreka sodbe sodišča prve stopnje. Povedano drugače, na zgoraj omenjeni pogodbeni podlagi želi s tožbenim zahtevkom oblikovati (nadomestiti) toženkino (avtonomno) izjavo volje (o prodaji nepremičnine, po določeni ceni, z zemljiškoknjižnim dovolilom,...). Tožničina teza, da gre le za izpolnitev pogodbe (dogovora oziroma nekakšne generalne klavzule) in da se je obligacija prizadevanja zaradi kršitev spremenila v nekakšno obligacijo rezultata, je zmotna in ji ni mogoče slediti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zgoraj izpostavljena obligacija prizadevanja (kljub zapisu, da bosta "naredili vse, kar je njihovi moči", in vključno z opustitveno dolžnostjo iz 9. člena dogovora) ne vsebuje tožničine pravice in toženkine obveznosti skleniti prodajno pogodbo, s katero bi toženka tožnici prodala omenjeno nepremičnino.
Da bi zastopanje v razmerju do druge osebe povzročilo pravne učinke (veljavno sklenitev pogodbe med zastopanim in drugo pogodbeno stranko), mora druga oseba, s katero zastopnik sklepa pogodbo, vedeti, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega in da je njen sopogodbenik zastopani, ali pa morajo vsaj obstajati okoliščine, po katerih bi lahko sklepala, da zastopnik nastopa v imenu zastopanega.
Ni dolžnost druge pogodbene stranke, da raziskuje, ali oseba, s katero sklepa pogodbo, morda nastopa kot zastopnik tretje osebe, temveč je dolžnost zastopnika, da obvesti drugo pogodbeno stranko, da nastopa kot zastopnik, in jo seznani z identiteto zastopanega.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083614
OZ člen 239, 240.
pogodbena odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost projektanta - vzročna zveza - pretrgana vzročna zveza
Ena izmed predpostavk za nastanek odškodninske odgovornosti je torej obstoj vzročne zveze med projektantovim neskrbnim ravnanjem in nastalo škodo. Tožnica (oškodovanka) mora poleg škodnega dejanja (toženkina zamuda z oddajo PGD ter PZI) in nastale škode, dokazati tudi dejstvo, da ta škoda izvira iz protipravnega (nedopustnega) ravnanja toženke stranke - projektanta.
OZ člen 69, 69/1, 69/2, 70, 70/1, 70/3, 300, 300/1, 301, 301/3.
zastopanje - zastopanje pravne osebe - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - sklenitev pogodbe po zastopniku - upniška zamuda - hramba - stroški hrambe - verzija - spor majhne vrednosti
Pritožnica zgrešeno navaja, da lahko v imenu in za račun toženke delujeta le njena iz podatkov AJPES-a razvidna zakonita zastopnika. Upravičenost za zastopanje lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega (pooblastitev). Pravne osebe lahko tako poleg zakonitih zastopnikov, ki jim upravičenje za zastopanje daje pravni predpis oziroma zakon, v pravnem prometu zastopajo tudi njeni pogodbeni zastopniki ali pooblaščenci. Ti pridobijo upravičenje za zastopanje na podlagi izjave volje zastopanega, pooblastilo pa se lahko podeli tudi le za določen (posamezen) pravni posel (posamično pooblastilo) ali za več le-teh.
Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari, pri čemer ima zahtevek dolžnika pravno naravo verzijskega zahtevka.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - procesna legitimacija - status družbenika - zavrženje predloga
Pravico do informacij oziroma vpogleda v dokumentacijo družbe ima le družbenik družbe. Ker pritožnica ni družbenica nasprotne udeleženke, po materialnem pravu nima procesne legitimacije za uveljavljanje vloženega predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - JAVNI RAZPISI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00083024
ZPP člen 354, 354/1.
odškodninska odgovornost države - javni razpis - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - opredelitev do navedb strank - pravilna uporaba materialnega prava - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Pritožnica izpovedbe prič napada v odnosu do z njene strani postavljenih tožbenih argumentov, ki v izpodbijani sodbi niso soočeni in so ostali nepojasnjeni do te mere, da je pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP prerasel v kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Višje sodišče je zato zadevo v novo sojenje vrnilo sodišču prve stopnje, ki naj se opredeli tudi do trditev in dokazov, ki jih je prezrlo.
Sodišče pogodbenega prava, kamor sodijo tudi splošni pogoji, ne pozna po uradni dolžnosti in se z njim lahko seznani samo preko trditev strank. Zato sklicevanje pritožnice na določbo splošnih pogojev, ki je ni zatrjevala v postopku na prvi stopnji, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.
Sodišče prve stopnje v tej pravdi ne bo odločalo o uporabnini po 82. členu EZ-1, temveč o koristi, katere plačilo tožeča stranka zahteva v tej pravdi. S tem pa ne bo poseženo v regulacijo agencije po določbah 116. in 119. člena EZ-1, niti ne bo poseglo v njen pravni položaj in pooblastila, ki jih ima po EZ-1 oziroma ZOEE.
Osebam, ki niso stranke postopka, je pregled spisov mogoče dovoliti le, če imajo za to upravičen interes. Upravičenega interesa po drugem odstavku 150. člena ZPP pa ni mogoče enačiti s pravnim interesom po prvem odstavku 199. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
Glede presoje sporne pogodbene določbe kot pogodbeno dogovorjene odškodnine je treba opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Spornemu pogodbenemu določilu bi bilo tako moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa mandatarja, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Zato dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (to je odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Glede presoje dopustnosti spornega dogovora pa je potrebno opozoriti na spoštovanje temeljnega načela odškodninskega prava, in sicer, da odškodnina škode ne sme presegati. Mandatar zaradi razdrtja pogodbe namreč ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Zato je pogodbeno določilo, ki določa, da mora naročitelj v primeru njegovega predčasnega odstopa od pogodbe mandatarju plačati vse dogovorjene pavšalne zneske do konca dogovorjenega obdobja, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, v kolikor pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
Glede ugotavljanja obsega škode tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, s katerimi bi utemeljila, da bi ji nastala škoda v uveljavljani višini, niti konkretnih navedb o višini nastale ji škode. Zato na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je tožničin zahtevek nesklepčen. Tožničina trditvena podlaga je šla tekom celotnega postopka zgolj v smer navajanja trditev glede sklenjenega dogovora in avtonomije pogodbenih strank, ne pa v substanciranje popolnega in jasnega navajanja dejstev v smer izkazovanja nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje je zato pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
stroški postopka - nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - skupni zastopnik - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora
Postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 v okoliščinah konkretnega primera, ko se je postopek pričel pred spremembo OT (Uradni list RS št. 70/2022), predlagatelj v predlogu ni navedel zneska zahtevane razlike med primerno denarno odpravnino in na skupščini sprejete odpravnine, vrednost spora ni navedena, niti je ni določilo sodišče, saj to ni bilo potrebno - ne za ugotovitev pristojnosti, ne za odmero sodne takse in v času vložitve predloga tudi ne za odmero nagrade in stroškov glede na v času vložitve predloga veljavno OT, predstavlja neocenljivo zadevo.
V okoliščinah konkretnega primera merilom iz 3. člena OT ustreza osnova 1.000 točk. Res gre za strokovno zahteven postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine, za katerega se zahteva specialistično znanje s področja prava družb, vendar obseg opravljenih storitev skupne zastopnice in zanje potreben čas ni bil nadpovprečen za tovrstne postopke, niti ni bilo potrebno strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in ne uporaba tujega jezika. Postopek se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, mnenje poravnalnega odbora ali sodnega izvedenca ni bilo pridobljeno.