• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>
  • 261.
    VSL Sodba II Cpg 371/2025
    3.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
    VSL00088946
    ZPP člen 360, 360/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (2012) člen 49, 49/4, 59. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (2013) člen 1.
    gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalne pritožbene navedbe - plačilo odvoza komunalnih odpadkov
    Pritožnica ne navaja razlogov, zakaj bi zgornje vprašanje za odločitev v zadevi vendarle bilo pomembno. Zgolj pavšalno namreč trdi, da Pravilnik ni jasen, nerazumljiv pa da je tudi sistem tarifiranja in obračunavanja, določen v Pravilniku. Sodišče prve stopnje pa se do vprašanj, ki za odločitev v zadevi niso pravno pomembna, ni dolžno opredeljevati in so ti pritožbeni očitki neutemeljeni.
  • 262.
    VSC Sodba II Cpg 40/2025
    2.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00088470
    ZPP člen 358, 358-3.
    pravica do izjave - dokaz z vpogledom v listino - razlaga določil pogodbe
    Do posameznih trditev strank se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ni podalo svoje razlage pogodbe in njenih sestavnih delov, s čimer je zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo pravico do izjave. Vendar je to opustitev v konkretnem primeru pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo. Izpodbijana odločitev je temeljila samo na listinah, na katere sta se sklicevali stranki.

    Glede razlage pogodb sta se stranki izjavili v njunih pripravljalnih vlogah pred sodiščem prve stopnje (3. točka obrazložitve sodbe), kar pritožbeno ni sporno. V teh okoliščinah je sodišče druge stopnje lahko odpravilo bistveno kršitev določb postopka tako, da je presodilo listine, glede katerih so imele stranke možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.
  • 263.
    VSM Sklep I Cpg 141/2025
    2.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00089360
    ZPP člen 7, 7/1, 212, 318. OZ člen 963, 963/1.
    materialno trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe

    Trditveno in dokazno breme sta v pravdnem postopku najpomembnejši procesni bremeni, ki imata neposreden vpliv na uspeh stranke v postopku. Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Tožnik mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njegovega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe), ter, kot to določa 212. člen ZPP, navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Da bo zahtevana raven trditvenega bremena skladna s pravico do sodnega varstva, mora sodišče upoštevati pravna in življenjska položaja obeh pravdnih strank. Od tožnika je tako mogoče terjati le tisto, kar je od njega življenjsko še mogoče in razumno pričakovati. Hkrati pa trditvenega bremena (v imenu življenjskosti) ni mogoče znižati do te mere, da bi bil v svoji pravici do obrambe prizadet toženec - braniti se je namreč mogoče le zoper ustrezno konkretizirano trditveno podlago.

    Minimum tožbene dejstvene podlage narekuje teorija individualizacije, ki terja takšen opis, da je pravno razmerje iz konkretne pravde mogoče ločiti od drugih. Odločilni test o ustreznosti trditev je, ali bi sodišče ob ponujenih trditvah v primeru, da bi bili za to izpolnjeni procesni pogoji, izdalo zavrnilno sodbo po 318. členu ZPP. Če bi jo, potem je (bila) tožba nesklepčna. Pri tem pa ni nujno, da sta glede na predloženo procesno (trditveno) gradivo možna le dva odgovora; namreč bodisi odgovor, da je tožba nesklepčna in zato njena dokazna obravnava odpade ter se tožbeni zahtevek že takoj zavrne, bodisi da je sklepčna in je zato (pod predpostavko dokaznega uspeha) zahtevek v celoti utemeljen. Mogoči so tudi vmesni položaji. Vmesni položaji med obema skrajnostma so možni predvsem tedaj, ko gre za vprašanje količinskih dejstev ter s tem za vprašanje utemeljenosti zahtevka po višini. Ti vmesni položaji, ki nalagajo delno ugoditev in delno zavrnitev tožbenega zahtevka, niso nujno posledica (delnega) dokaznega uspeha, marveč so lahko tudi posledica preohlapne trditvene podlage v delu, ki se nanaša na višino terjatve. Povedano bolj preprosto: ko gre za vprašanje sklepčnosti tožbe, ki se nanaša na višino zahtevka, se je treba vprašati, ali tožbene trditve morda ne omogočajo, da sodišče tožniku prisodi vsaj nekaj od tistega, kar zahteva. Sodišče mora zadostnost podanih trditev oziroma presojo njihove ustreznosti torej preveriti na podlagi navedenih testov.

  • 264.
    VSL Sklep I Cpg 265/2025
    1.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00088310
    ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14, 483, 483-6. ZOdv člen 20, 20/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 16, 16/3.
    gospodarski spor - odločanje o stroških pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - sprememba odvetniške tarife - čas opravljene storitve - nastanek terjatve
    Pri odmeri stroškov postopka je treba uporabiti Odvetniško tarifo, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka, in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj.
  • 265.
    VSL Sodba I Cpg 334/2025
    1.10.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088375
    OZ člen 605, 609. ZPP člen 337.
    podnajem - akcesornost pogodbe - podzakup - prenehanje pogodbe o podzakupu - raba stvari - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - prenehanje podnajema - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - vračilo varščine - novo dejstvo v pritožbenem postopku
    Ena bistvenih lastnosti podzakupnega (podnajemnega) razmerja je njegova akcesornost do osnovnega zakupnega razmerja. To je nujno, ker mora biti zakupodajalec (najemodajalec) nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari.
  • 266.
    VSL Sodba in sklep I Cpg 407/2025
    1.10.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00089196
    OZ člen 5, 7, 169, 186, 186/3, 243, 243/2, 246, 300, 300/3, 360, 373, 373/2, 395, 395/1. ZFPPIPP člen 249, 432, 432-3, 441, 443, 443/2, 443/3, 443/4, 443/5. ZGD-1 člen 512. SPZ člen 167.
    solidarne obveznosti - izrek sodbe - zastaranje - nepremagljive ovire - izbris pravne osebe iz sodnega registra - naknadno najdeno premoženje - temeljna načela obligacijskega prava - odškodninska odgovornost - izvensodna prodaja - javna dražba - višina škode - odmera denarne odškodnine - načelo popolne odškodnine - zamudne obresti

    Solidarna obveznost je ena in preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov. V primeru, ko tožeča stranka izpolnitev denarnega zahtevka terja od več solidarno zavezanih tožencev, je v sodni praksi utrjeno stališče, da solidarna obveznost tožencev izhaja iz porabe besedne zveze, da so toženci solidarno dolžni plačati uveljavljeni denarni znesek.

    Če tekom postopka poseže vmes pravnomočna sodba zoper enega solidarnega dolžnika, nato pa se vodi postopek zoper drugega solidarnega dolžnika in sta oba ločeno obsojena kot samostojna dolžnika, obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Zaradi tega sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze do zneska, do katerega je zavezan že pravnomočno obsojeni prvi solidarni dolžnik.

  • 267.
    VSL Sklep I Cpg 548/2024
    30.9.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSL00088854
    ZZVZZ člen 87, 87/1. ZOPDA člen 9, 10.
    odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - azbest
    Zahtevek Zavoda po prvem odstavku 87. člena ZZVZZ v razmerju med Zavodom in delodajalci predstavlja posebno določbo (lex specialis) glede na splošna pravila odškodninske odgovornosti. Zakonska podlaga za odgovornost delodajalca nasproti Zavodu je krivdna, saj zahteva obstoj kršitve konkretnih predpisov ali ukrepov, ki jih je bil delodajalec dolžan izvajati za varnost in zdravje delavcev. Utemeljitev tožbenega zahtevka na objektivni odgovornosti delodajalca v razmerju do Zavoda je zato materialnopravno zmotna.
  • 268.
    VSL Sodba II Cpg 383/2025
    29.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00087963
    ZPP člen 324.
    gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - pravica do izjave stranke - učinkovito pravno sredstvo - dejanska in pravna podlaga - pravno relevantna dejstva - trditvena podlaga tožbe - priznane trditve - nesporna dejstva
    Iz obrazložitve mora biti razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
  • 269.
    VSC Sodba Cpg 46/2025
    24.9.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSC00088059
    OZ-UPB1 člen 2, 3, 112, 113, 114.
    razlaga pogodbe - COVID-19 - nezmožnost izpolnitve - poraba električne energije
    Pravna teorija izpostavlja, da nobeno pravilo od 112. do 114. člena OZ (razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin) ni kogentno, kar pomeni, da lahko pogodbenici omenjena pravila izključita in drugače uredita. V okviru dispozitivne narave določb OZ (2. člen OZ) in prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) seveda lahko dogovorno in drugače urejata tudi druge v OZ vsebovane dispozitivne določbe in institute. V konkretnem primeru sta predmetno tudi storili in o višji sili sklenili dogovor, ki je vsebovan v 9. členu pogodbe (klavzula o višji sili) in se nanaša na nemožnost izpolnitve pogodbenih obveznosti oziroma (drugje) na posledico, da pogodbena stranka ne more več izpolnjevati pogodbe. Za čas trajanja višje sile, ki sta jo (med drugim) opredelili tudi z ukrepi Vlade RS, in odprave njenih posledic (če se ne dogovorita drugače, se upoštevajo primeri, ko posledice trajajo več kot 24 ur) sta (med drugim) predvideli, da ne obstoji dolžnost plačila nadomestil zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Dogovorjena nemožnost izpolnitve tudi po presoji pritožbenega sodišča vsebuje delno in celotno nemožnost izpolnitve. Pravna teorija nemožnost izpolnitve deli na več oblik. Med drugim omenja trajno in začasno nemožnost izpolnitve (op. ta vidik sta pravdni stranki izrecno uredili) ter, kar je bistveno, na popolno in delno nemožnost izpolnitve.
  • 270.
    VSC Sklep II Cpg 82/2025
    24.9.2025
    SODNI REGISTER
    VSC00088364
    ZFPPIPP člen 438, 438/2.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - zavrženje pritožbe - pravni interes

    Subjekt vpisa nima pravnega interesa nasprotovati sklepu o ustavitvi postopka za njegov izbris. Izpodbijana odločitev mu je v korist. Če imajo družbeniki interes, da se subjekt izbriše iz sodnega registra, kar navaja v pritožbi, potem imajo v zakonu urejene možnosti prostovoljnega prenehanja subjekta, ki mu sledi izbris.

  • 271.
    VSM Sklep I Cpg 142/2025
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00088459
    ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
    začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - prosta dokazna ocena - nedovoljene pritožbene novote
    Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da delovni stroj ni last tožene stranke, slednjega ima zgolj v posesti, posest kot taka pa ne more v ničemer vplivati na morebitno kasnejšo upnikovo uveljavljanje denarne terjatve zoper njo.
  • 272.
    VSC Sklep II Cpg 84/2025
    24.9.2025
    SODNI REGISTER
    VSC00088185
    ZFPPIPP člen 433, 433/1, 433/3.
    izbris iz sodnega registra brez likvidacije - lastnik objekta - aktivna legitimacija upnika - sum zlorabe postopka
    Če je lastnik objekta in upnik ista oseba, je stvar njegove odločitve kateremu svojemu interesu bo dal prednost. V tem primeru je predlagatelj očitno dal prednost lastniškemu interesu, saj je vložil predlog za izbris.

    Če razlogov za sum poskusa zlorabe ni, prevlada interes lastnika objekta nad interesom upnikov družbe.
  • 273.
    VSL Sodba I Cpg 368/2024
    24.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00088480
    ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 64, 64/1, 65, 65/3, 66, 66/1. ZZK-1 člen 8, 41. SPZ člen 10, 23.
    ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izločitvena tožba - prisilna hipoteka - pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovana lastninska pravica
    Položaj hipotekarnega dolžnika in s tem stranke izvršilnega postopka torej ne izključuje tudi sočasnega pravnega varstva tretjega, vendar pa ima ta oseba takšen položaj le, če uveljavlja, da je imela že pred nastankom sporne prisilne hipoteke na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Tretji tako lahko s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (t.i. izločitveno tožbo) uspe, če verjetno izkaže, da je imel na predmetu zavarovanja v trenutku nastanka zavarovanja pravico, ki to zavarovanje preprečuje.

    Tožeča stranka se v tožbi na nedopustnost izvršbe ne more uspešno sklicevati na lastninsko pravico v pričakovanju svojega prodajalca, D., saj je bilo z zaznambo sklepa o izvršbi poseženo v njegovo, in ne njeno pravico. Lahko pa ugovore, ki se nanašajo na vpisano zastavno pravico, uveljavlja kot hipotekarna dolžnica na podlagi prvega odstavka 56.a člen ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena ZIZ.
  • 274.
    VSM Sklep I Cpg 139/2025
    23.9.2025
    SODNI REGISTER
    VSM00089361
    ZGD-1 člen 281, 295, 395. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 34, 34/1, 34/1-3, 39, 39-2.
    vpis sprememb v sodni register - prekinitev registrskega postopka - pravilen sklic skupščine delniške družbe
    V tem kontekstu velja pripomniti, da ima pritožba sicer prav, da registrsko sodišče zgolj zaradi tega, ker je obveščeno o vloženi ničnostni tožbi, postopka ne prekine (primerjaj sklep VSL IV Cpg 41/2003. Če je odločitev o vpisu sprememb v sodni register odvisna od vprašanja, ali obstoji pravica ali pravno razmerje, ki predstavlja podlago za predlagani vpis, mora to vprašanje, če o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, rešiti samo, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno (prvi odstavek 33. člena ZSReg). Če pa je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno, mora postopek prekiniti (drugi odstavek citiranega člena). To pa pomeni, da ne drži trditev pritožbe, da je registrsko sodišče dolžno brezpogojno izvesti vpis v register, in da se v primeru, ko je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja, ali obstoji določena pravica ali pravno razmerje, o tem ni upravičeno izreči. Vprašanje mora rešiti, če dejstva med udeleženci niso sporna. Kot je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno (primerjaj npr. odločbo VSL IV Cpg 813/2018 z dne 28. 11. 2018), pa ni vsak neveljaven sklep že razlog za prekinitev postopka. Če se neveljavnost utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, le-ti niso ovira za vpis v sodni register. Sklep v takšnem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočnosti sodne odločbe, vse do takrat je veljaven in učinkovit. Sodišče druge stopnje na slednje stališče opozarja (zgolj) zato, ker se v postopku zatrjuje tudi, da je ničen (tudi) na sporni skupščini sprejeti sklep, da skupščino vodi oseba, ki ne more biti njen predsednik, saj je takšen sklep v nasprotju s 26. točko Družbene pogodbe predlagatelja z dne 29. 10. 2021 (v nadaljevanju Družbena pogodba). Če je namreč skupščinski sklep v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo, se v skladu s 395. členom ZGD-1 poraja vprašanje njegove izpodbojnosti in ne ničnosti.
  • 275.
    VSL Sodba I Cpg 35/2025
    23.9.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00088270
    OZ člen 3, 9, 9/2.
    prodaja poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve - omejitev razpolaganja - soglasje nasprotne stranke - soglasje upnika - pacta sunt servanda - dolžnost izpolnitve obveznosti - avtonomija pogodbenih strank - zloraba pravic
    Prepoved odtujitve in obremenitve ni absolutna, kot zmotno meni pritožba: ugasne ali spremeni se lahko bodisi s soglasno voljo strank bodisi z enostranskim dejanjem tožnice (odstop od pogodbe), ali pa na podlagi zakona.

    Obveznost (prve) tožnice lahko ugasne ali se spremeni le s soglasno voljo strank, kar je pomen načela dolžnosti izpolnitve obveznosti.
  • 276.
    VSL Sklep I Cpg 343/2025
    23.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00088164
    URS člen 26, 33, 153, 153/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 131, 133, 133/3, 168, 168/3. ZPNačrt člen 7, 10.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - pravica do povračila škode - protipravnost - lokalna skupnost - občinski odlok - usklajenost pravnih aktov - občinski prostorski načrt (OPN) - sprememba namembnosti zemljišča - odločba Ustavnega sodišča - z ustavo neskladen predpis - odprava protiustavnosti
    Po stališču višjega sodišča vprašanje odprave protipravnosti, s katero sodišče prve stopnje utemeljuje odločitev o prekinitvi postopka, vpliva le na vrsto škode in posledično na pravno podlago zahtevka. Odločitev sodišča prve stopnje ni odvisna od nadaljnjih ravnanj toženke oziroma od izvršitve obveznosti, ki jo je toženki naložilo ustavno sodišče.

    V vsakem primeru bo moralo sodišče ugotavljati predpostavke odškodninske odgovornosti, kamor spada tudi protipravnost ravnanja toženke. Za ponovno prekinitev postopka v tej fazi postopka torej ni pravne podlage.
  • 277.
    VSM Sodba I Cpg 111/2025
    19.9.2025
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00088449
    ZFPPIPP člen 60, 271, 271/1, 271/1-1. ZPP člen 2, 2/1.
    začetek postopka izvršbe - iop obrazec - dokazno sredstvo

    Dejstvo, da je bil predlog za izvršbo vložen na podlagi neobstoječega IOP-ja, še ne narekuje zaključka, da je bil postopek izvršbe zlorabljen, če sicer terjatev, za katero je toženka v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine pridobila izvršilni naslov, dejansko obstoji po temelju in po višini.

    V pravdi, ki poteka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina izgubi pomen, kot ga ima v postopku izvršbe in ima dokazno moč kot ostali dokazi. Tako se v primeru, če se v pravdi izkaže, da listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, nima pravne narave verodostojne listine ali da sploh ne obstaja, še to ni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj lahko tožnik temelj sporne terjatve in njeno višino dokaže tudi z drugimi dokazi.

    Pritožba stroškovni odločitvi primarno neutemeljeno nasprotuje iz razloga, ker naj sodišče prve stopnje neupravičeno ne bi uporabilo kot podlago odločitve določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Citirana določba ZFPPIPP pomeni izjemo od splošne ureditve, ki jo je treba razlagati ozko in se uporabi le v primerih, ko se stečajni upravitelj o terjatvi ne more izjaviti zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti in jo zaradi tega prereka. Čeprav drži, da izrecno (jezikovno) iz citirane določbe ne izhaja, da se nanaša samo na primer, ko iz navedenega razloga terjatev prereka stečajni upravitelj, ne pa tudi drugi upniki, je tudi sodišče druge stopnje mnenja, da je potrebno citirano določbo, ki predstavlja izjemo od načela uspeha v pravdnem postopku, tolmačiti restriktivno in da se po namenu izčrpa v primeru, ko se stečajni upravitelj, ki prvi preizkusi prijavljene terjatve, o terjatvi izreče.

  • 278.
    VSK Sklep Cpg 75/2025
    18.9.2025
    LOKALNA SAMOUPRAVA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00088012
    OZ člen 190, 190/1, 347, 348,. ZLS člen 51b, 51c. ZZK člen 147, 150, 150/1. ZDOIONUS člen 5, 5/2. ZKN člen 115, 116, 117, 118, 119, 120.
    delitev premoženja občin - verzija - ustanovitev nove občine - neupravičena obogatitev - občasne terjatve - zastaranje občasne terjatve - katastrska občina - razpolagalni posel - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine
    Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je sporna parcela last tožene stranke, saj je ob ustanovitvi te občine ležala na njenem območju, kar izhaja že iz označbe katastrske občine. Takšen dejanski zaključek pa je najmanj preuranjen, saj temelji na zmotni materialnopravni premisi, na kar upravičeno opozarja tožeča stranka v obravnavani pritožbi. Zgolj to, da se sporna nepremičnina nahaja v k.o. C ne more biti presumptio iuris et de iure lastništva parcele.
  • 279.
    VSL Sodba I Cpg 160/2025
    17.9.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET - POGODBENO PRAVO
    VSL00087965
    ZPlaSSIED člen 116, 116/1, 132, 133, 136, 136/1, 136/4, 137, 137/3, 137/7. ZPP člen 8.
    povrnitev škode - spletno bančništvo - goljufija (prevara) - povrnitev neodobrene plačilne transakcije - odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - odškodninska odgovornost bank - odgovornost banke - huda malomarnost oškodovanca - izjemne okoliščine - nepredvidljive okoliščine - splošni pogoji poslovanja - pogodbeno materialno pravo - obrazloženost sodne odločbe - trditvena podlaga - dokazna ocena
    Huda malomarnost je pravni standard (nedoločen pravni pojem), ki ga sodišče vsebinsko napolni in presoja ob upoštevanju konkretnih okoliščin. Je ravnanje, ki je skrajno nepazljivo in pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti.

    Splošni pogoji poslovanja so pogodbeno materialno pravo, za uporabo katerega se pogodbeni stranki dogovorita. Sodišče jih ne pozna po uradni dolžnosti, temveč morajo stranke, ki se nanje sklicujejo, zatrjevati njihovo vsebino. Nezadostna konkretizacija pravila onemogoča pravno sklepanje ali se dejanski stan pravila, kot je opisan v Splošnih pogojih, prilega ugotovljenim dejstvom in katerim. V primeru, da bi sodišče to v sodbi storilo samo, bi prekoračilo trditveno podlago in tožeči stranki kršilo pravico, da se o tem izjavi.
  • 280.
    VSC Sklep II Cpg 75/2025
    17.9.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSC00087991
    ZGD-1 člen 512, 513.
    trditveno in dokazno breme - zahteva družbenika za informacije - vpogled v poslovno dokumentacijo - družba mati - hčerinska družba - odvisna in obvladujoča družba
    Med zadeve družbe (načeloma) sodi tudi poslovanje hčerinske družbe, ki je v 100 % lasti družbe matere, sploh ob izostanku nadaljnjih navedb zakaj bi zahtevane informacije ne bile objektivno pomembne za družbo mater.

    Družbeniku praviloma niso poznane že zadeve njegove družbe in zato zahteva informacije, zaradi kapitalske odvisnosti družbe hčere mu je še toliko manj poznana dokumentacija odvisne družbe.

    Trditveno in dokazno breme je razporejeno v skladu s spoznavnimi zmožnostmi obeh pravdnih strank, pri čemer je prva nasprotna udeleženka tista, ki pozna ali bi lahko spoznala dokumentacijo druge nasprotne udeleženke. Njeno breme je v skladu s spoznavnimi zmožnostmi nesorazmerno večje in le od nje je mogoče zahtevati konkretnejše ugovorne navedbe in dokaze.

    Na dejansko nemožnost izpolnitve se družba ne more sklicevati, če si lahko zahtevano informacijo priskrbi.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 50
  • >
  • >>