Ničnost učinkuje ex tunc ter učinkuje zoper vse, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da nična terjatev (in z njo povezana ločitvena pravica) ne more biti predmet prenosa na novega upnika.
Ker je odpadna embalaža genus in ker ni mogoče vnaprej opredeliti kdaj in koliko odpadne embalaže pozneje nastane iz embalaže, ki jo na trg dajo proizvajalci embalaže, s katerimi ima posamezna DROE sklenjeno pogodbo, državi ni mogoče očitati, da je ravnala nerazumno, samovoljno ali arbitrarno, ko je v Uredbi določila obveznost DROE, da morajo prevzeti vso odpadno embalažo. Država tudi ni omejevala višine embalažnine in jo je DROE prosto določala, sama pa tudi ni bila zavezana kriti vseh stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki je izvirala iz embalaže, ki so jo na trg dale njene stranke, saj so del stroškov krili končni uporabniki (zbiranje embalaže s strani komunalnih podjetij). Zato državi ni mogoče očitati, da je z določitvijo te obveznosti, kljub izključitvi malih proizvajalcev iz sistema, huje kršila ustavne pravice oziroma temeljne civilizacijske standarde na škodo DROE.
Načelo razširjene odgovornosti proizvajalca je bilo na področju odpadkov in odpadne embalaže zapovedano z direktivo (EU) 2018/851 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih.
spor majhne vrednosti - zaslišanje priče - trk motornega vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost - lov - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se lahko zavrne, če je to dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, že dokazano. Za tak položaj v obravnavanem primeru ne gre. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica sicer predlagala še zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ki naj bi izpovedale o okoliščinah škodnega dogodka, toženka pa še priči E. E. in H. H., ki naj bi izpovedali glede postopka lovskega pogona in zavarovanja okolice v času izvajanja slednjega, a da je prvostopenjsko sodišče že na podlagi v dokaznem postopku zaslišanih prič ugotovilo, da so dobro pojasnile postopek lovskega pogona (da se pogoni izvajajo od 1. oktobra do konca januarja; da se ne izvajajo ponoči ipd.) in da je zato zaslišanje preostalih prič zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje o spornem vprašanju že ugotovljeno, tj. da se lovski pogon takrat ni izvajal, in dodatno zaslišanje ni bilo potrebno. To ni dopusten razlog za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem s tožničine strani predlaganih prič A. A., B. B. in C. C. (dokaz z zaslišanjem priče E. E. pa je bil s tožničine strani predlagan prepozno) z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, tj. da se lovski pogon v času škodnega dogodka ni izvajal.
zavarovalnina - nastanek zavarovalnega primera - način poškodovanja - toča - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje kot dokaz
Lastna in neutemeljena je dokazna ocena, da zaradi oddaljenosti vremenske postaje, na kateri opazovalec ni zaznal toče, sodišče ni imelo stvarne in zanesljive podlage, da toče v krajevnih in časovnih okoliščinah zatrjevanega zavarovalnega primera ni bilo. Sodišče prve stopnje slednjega nenazadnje niti ni zaključilo, ampak je dopustilo obstoj toče, ki pa ni bila takšne velikosti, da bi lahko povzročila škodo. Predmetno je obrazložilo s sklicevanjem na izvedensko ekspertizo (glej predvsem 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), zato ni storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena vsebina ekspertize (v zvezi z drugo ekspertizo) je ravno v tem, da kljub oddaljenosti opazovalca, ki ni zaznal toče, zaradi drugih okoliščin (izmerjene temperature, radarske slike, zapiskov opazovalcev) morebitna toča ni bila takšne velikosti, da bi lahko na prikolici povzročila škodo, ki naj bi nastala v zatrjevanem zavarovalnem primeru.
Nesodelovanje tožeče stranke pri primopredaji oziroma pri sestavi zapisnika z dne 1.8.2018 o ugotovitvi stanja poslovnih prostorov ob primopredaji (30. člen ZPSPP), nikakor ne more imeti za posledico, da tožena stranka ne bi bila dolžna povrniti škode, ki jo je krivdno povzročila v poslovnih prostorih in izvesti sanacije epoksi tal, kot se je pogodbeno zavezala.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - trditveno in dokazno breme - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
zavrženje tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - vložitev vloge nepristojnemu sodišču - neskrbnost
Za pravočasno posredovanje vloge pristojnemu sodišču je bil odgovoren pritožnik sam, še zlasti, ker je bil s sklepom z dne 28. 2. 2025 izrecno opozorjen na posledice, v kolikor tožbe ne bo dopolnil v naloženem roku. Pritožnik ne trdi, da je preveril, ali je bila vloga dejansko pravočasno posredovana pristojnemu sodišču, odgovornosti za svojo napako pa se ne more razbremeniti s sklicevanjem na dogovor o tem, da bo vloga pravočasno posredovana pristojnemu sodišču.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOPALIŠČA
VSL00091630
ZPPDej člen 5, 5/1, 8, 8/1, 16, 16/4. OZ člen 12, 432.
gospodarski spor majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - izvajalec javne službe - obvezna gospodarska javna služba - pogrebne storitve - dežurna služba - izključna pristojnost - storitev prevoza - naročilo storitev - plačilo storitev - poslovna praksa med strankama - pristop k dolgu
Sodišče prve stopnje je že s pomočjo jezikovne razlage pravilno ugotovilo, da beseda "vsak" kaže na širšo interpretacijo, kar potrjuje, da 24-urna dežurna služba obsega vse prve prevoze do hladilnih prostorov tožnice, ne glede na nadaljnje postopke. Nelogično in notranje protislovno bi bilo, da bi besedna zveza "vsak prevoz" vključevala samo t.i. nujne prevoze. Navedeno dodatno potrjuje veznik "ali" med prevozi do hladilnih prostorov izvajalca in prostorov zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku, kar kaže, da gre za vse prevoze.
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov presodilo, da je bila toženka naročnica vtoževanih storitev (gre za dejansko ugotovitev, v katero pritožbeno sodišče ne more posegati). To naj bi izhajalo iz obligacijsko pravnega razmerja med strankama, ki med drugim temelji na poslovni praksi med njima (12. člen OZ).
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - pravočasnost predloga
Tožeča stranka je namreč šele z vročitvijo ji sklepa o dodatnih stroških postopka izvedela, da sodišče prve stopnje ni odločilo o vseh stroških, ki jih je priglasila v vlogi dne 6. 3. 2025. Posledično tako njenega predloga za dopolnitev ni moč šteti za prepoznega.
zavarovanje z začasno odredbo - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - odsvojitev zastavljene premičnine - dobrovernost
Zakaj dolžnik stroja ne uporablja v lastne namene, za odločitev ne more biti relevantno, dejstvo, da ga prodaja naprej, pa tudi po zaključku višjega sodišča samo zase niti s stopnjo verjetnosti ne izkazuje zatrjevanega namena prikrajšati upnika, prav tako ne, da je šlo za usklajeno ravnanje dolžnika. Ob odsotnosti kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi kazale na nedobrovernost dolžnika, slednjemu ni mogoče očitati, da ob sklenitvi prodajne pogodbe ni bil v dobri veri glede neobstoja neposestne zastavne pravice.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - začetek teka roka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen 6. 3. 2025 (petek), osemdnevni rok se je iztekel 14. 3. 2025 ob polnoči (petek), medtem ko je tožena stranka ugovor vložila 17. 3. 2025 (ponedeljek), torej prepozno.
SPZ člen 118, 118/4. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (2015) člen 9.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplotne energije - skupno odjemno mesto - delilnik stroškov za ogrevanje - ključ delitve stroškov dobave toplote
Materialnopravno stališče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, je pravilno: obračune glede posameznega etažnega lastnika je pripravil upravnik, pri čemer je sodišče prve stopnje presodilo, da je bila delitev pravilno opravljena na podlagi Pravilnika, ki določa način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, in se torej uporablja tudi za stavbo v tej zadevi, iz dejanskega stanja sodbe pa nadalje izhaja, da je višina stroškov, ki jih toženka dolguje tožnici na podlagi delitve stroškov, pravilna.
nedopusten pritožbeni razlog - špedicijska pogodba - stojnina
V gospodarskih sporih majhne vrednosti je glede ugotovljenega dejanskega stanja pritožbeno sodišče vezano na ugotovitve prvostopnega sodišča (458. člen ZPP). Pritožnica s ponovljenimi navedbami iz ugovora zoper sklep o izvršbi in odgovora na dopolnitev tožbe (ter pripravljalne vloge), smiselno izpodbija ravno ta pritožbeni razlog, nepravilno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje (340. člen ZPP), ki ni pritožbeno dopusten razlog (458. člen ZPP) in so tovrstne navedbe pritožbeno neupoštevne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00086853
ZPP člen 7, 212, 318, 286, 286a, 286a/5, 338, 338/1, 338/1-3. OZ člen 131. URS člen 25.
denarna odškodnina za premoženjsko škodo - sklepčnost tožbe po višini - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - dokazna ocena - navajanje dejstev in dokazov - prekluzija - pravica do pravnega sredstva - zmotna uporaba materialnega prava
Stranka mora v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00085867
ZPP člen 99, 99/4, 212, 339, 339/2, 339/2-11, 451, 452, 453. ZOdv člen 12, 12/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev - nesklepčnost tožbe - višina tožbenega zahtevka - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - odpoved pooblastila za zastopanje - veljavnost pooblastila - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka - dolžnost zastopanja po prenehanju pooblastila
V obravnavanem primeru je bila tožba nesklepčna po višini. Iz trditev v dopolnitvi tožbe ni mogoče ugotoviti, zakaj bi bil zahtevek utemeljen ravno v tej višini. Tožnica namreč ni navedla zneska najemnine, zneskov po vtoževanih računih, način upoštevanja plačil toženke, predvsem pa ni pojasnila zakaj je vsak račun izdan v višjem znesku kot je pogodbena dogovorjena najemnina. V nadaljnji pripravljalni vlogi pa je bila prekludirana z navajanjem novih dejstev.
OZ člen 122. SPZ člen 68. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 67, 67/2, 67/3, 67/4, 72, 72/8, 74, 74/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - razmerja med etažnimi lastniki - dogovor o načinu delitve stroškov - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - prenos pogodbe - solastnina etažnih lastnikov - prodaja dela nepremičnine
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo osmi odstavek 72. člena SON in materialnopravno zmotno zaključilo, da v tej zadevi za nastanek pogodbenega razmerja podpis izjave ni bistven in je bistveno zgolj, da je do spremembe lastniškega deleža prišlo, da je kupec postal novi lastnik in da je bila tožnica o vsem tem obveščen. Pritožba ima namreč prav, da je to določilo mogoče uporabiti le v primeru, da je novi lastnik postal v celoti lastnik posameznega dela stavbe v etažni lastnini. Le v tem primeru se namreč celotno breme prejšnjega etažnega lastnika prenese na novega etažnega lastnika.
Pogodbeno razmerje namreč lahko na novega odjemalca preide na podlagi določb SON in ne s prenosom pogodbe le v primeru, da je novi odjemalec z vidika razdelilnika stroškov v celoti vstopil v položaj prejšnjega, saj se s tem delitev stroškov ni spremenila.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - imetništvo poslovnega deleža družbe - skupna lastnina poslovnega deleža
Vsak (so)imetnik družbeniškega deleža ima svojo individualno pravico do informiranosti o poslih družbe. ZGD-1 v 512. in 513. členu daje pravico do informiranosti družbeniku in ne deležu. Drugačno naziranje bi pomenilo nesorazmeren poseg v individualno pravico družbenika do informiranosti.
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je namreč individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Razlikovanje pri dostopu do te pravice glede na (so)imenitništvo deleža v družbi bi pomenilo neenako obravnavo brez pravno utemeljene podlage.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/1, 208/2.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - predhodno vprašanje - ustavnost in zakonitost občinskega odloka - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - z ustavo neskladen predpis
Odločitev sodišča prve stopnje glede nadaljevanja postopka je pravilna, saj je Ustavno sodišče odločilo in je odpadel razlog za prekinitev, kot je bil naveden v sklepu o prekinitvi.
Toženka v pritožbi ni predlagala izvedbe nobenega dokaza, s katerim bi izpodbijala dejstva, ki so navedena v vročilnici. Zgolj z zanikanjem prejema pošiljke zakonske domneve o vročitvi in datumu vročitve ni mogoče ovreči in je zato ta pritožbeni razlog neutemeljen.
pogodba o finančnem leasingu - razlaga pogodb - skupni namen pogodbenikov - pravna narava pogodbe - obrok leasinga - nadomestilo za uporabo - prodaja na obroke - prodaja z lastninskim pridržkom - enostransko odstopno upravičenje - odpoved pogodbe - predčasno prenehanje pogodbe
Po presoji pritožbenega sodišča ima sporna Pogodba pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu, katere predmet so bile blagovne znamke. Končni namen pogodbenih strank je bil prenos imetništva znamk, kar izhaja iz celostne analize pogodbenih določb o medsebojnih pravicah in dolžnostih ter konteksta celotnega pravnega razmerja.