gospodarski spor - neizvedba dokazov - zahteva za izvedbo naroka
Tožencu je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da je izpodbijano sodbo izdalo oziroma da je odločilo o predmetnem sporu brez razpisa naroka na podlagi 488. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank naroka ni zahtevala.
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 22, 22/1-1, 256, 261, 261/1, 309, 309/1-1, 310. ZPP člen 458, 480, 483, 483-6, 495, 495/3. OZ člen 311.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - terjatev - obligacijska pravica - zakonski pobot po ZFPPIPP - izročitev premoženja upniku
Zakonski pobot terjatev, ki ga ureja 261. člen ZFPPIPP, se nanaša na položaj, ko ob začetku stečajnega postopka obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika. Ti (obligacijski) terjatvi veljata z začetkom stečajnega postopka za pobotani. Konkretni primer ne sodi v okvir urejanja 261. člena ZFPPIPP, saj tožnik v stečajnem postopku ni prijavil terjatve, temveč izločitveno pravico.
predlog za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - omejitev postulacijske sposobnosti - obvezno odvetniško zastopanje - pooblaščenec, ki ni odvetnik - prepozna dopolnitev pritožbe
Predlog za obnovo postopka, vložen po pooblaščencu, ki ni odvetnik, je nedovoljen. Takšen predlog sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena ZPP brez nadaljnjega obravnavanja zavrže.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00079538
OZ člen 360. SPZ člen 18, 68. SZ-1 člen 24, 30, 30/1. ZVEtL-1 člen 27, 31, 31/1.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja - pasivna legitimacija - zastaranje terjatve - nepremagljive ovire - tek zastaralnega roka
Pravno podlago odgovornosti za plačilo vtoževanih stroškov predstavlja določilo 30. člena SZ - 1, ki določa, da so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži in določilo 68. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki ureja odgovornost lastnika za bremena stvari.
OZ člen 2, 5, 5/1, 14, 18, 18/1, 82, 82/1, 82/2, 341, 364, 421, 421/2.
odstop terjatve s pogodbo - cesija - ugovori iz temeljnega razmerja - pripoznava dolga - odpoved ugovorom iz temeljnega razmerja - načelo dispozitivnosti - načelo vestnosti in poštenja
Odstopnik prevzemniku največkrat že po zakonu odgovarja za obstoj, in če se tako zaveže, še za iztožljivost terjatve. Toda prevzemniku odstopnikova beseda o lastnostih terjatve včasih ne zadošča: veliko več mu lahko pomeni dolžnikova pripoznava dolga. Če se dolžnik tega zaveda, pa s svojo izjavo prispeva k prevzemnikovi odločitvi, da privoli v odstop, narekuje načelo vestnosti in poštenja daljnosežnejše pravne posledice kot pri pripoznavi dolga v dvostranskem razmerju ni. V njem ne bi imelo nobenega smisla, da bi se dolžnik odpovedoval svojim ugovorom iz temeljnega posla. Drugače pa je dolžnikovo pripoznavo dolga pri cesiji smiselno presojati tudi z vidika morebitne odpovedi ugovorom, ki jih dolžniku zagotavlja dispozitivni drugi odstavek 421. člena OZ. Odločilno je, kako se izjava glasi, in okoliščine primera.
OZ člen 311, 312, 313, 314. ZPP člen 7, 212, 337, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o opravljanju storitev - materialnopravni (izvenpravdni) pobot - ugovor ugasle pravice - likvidnost terjatve - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - pavšalne trditve - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljenost pritožbenih novot - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru
Zgrešeni so pritožbeni očitki, da bi se moralo sodišče prve stopnje do pobotnega ugovora tožene stranke opredeliti v izreku sodbe. Tožena stranka je v obravnavani zadevi podala ugovor izven pravdnega pobota, ki ga sodišče obravnava kot vsak drug ugovor ugasle pravice in pri uspešnem sklicevanju na izvenpravdno pobotanje tožbeni zahtevek zavrne, v izreku odločbe pa pobotne terjatve ne omenja.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila sporna provizija plačana v okviru prodaje premoženja v stečajnem postopku, ki je potekala po ZFPPIPP, in da ni šlo za prodajo na prostem trgu. Kupci premoženja v stečaju nimajo pravice vplivati na pogoje prodaje, kamor upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje spadata sporna višina provizije druge toženke in njena prevalitev na kupca. Gre za strošek stečajnega postopka, ki je bil (le) prevaljen na kupca, in z vidika kupca gre (le) za del kupnine oziroma za prodajni pogoj, pri čemer tožnica ni problematizirala dejstva, da je bila z višino provizije seznanjena, in trditve, da vsak kupec vnaprej ekonomsko oceni, koliko bo namenil za nakup v stečaju, ter stroške vračuna. Povedano drugače, gre za prodajni pogoj, ki je z vidika prodajalca inkorporiran v kupnino in kateremu posledično ni več moč nasprotovati le z izpodbijanjem tega segmenta kupnine. Gre za kupnino, ki je sestavljena iz cene, ki jo je prva toženka (prodajalka) prejela za prodano stvar, in transakcijskih stroškov (npr. sporne provizije druge toženke), ki jo je prevalila na kupca v stečaju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKI PRESTOPKI - STEČAJNO PRAVO
VSC00080707
ZFPPIPP člen 244, 296, 296/5, 301. ZPP člen 205, 208.
prenehanje terjatve - nepravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku
Ker tožeča stranka vtoževane denarne terjatve ni prijavila v stečajnem postopku, je v skladu s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP, vtoževana terjatev tožeče stranke v razmerju do stečajnega dolžnika prenehala.
pravočasnost vloge - priporočena oddaja vloge - oddaja priporočene pošiljke na bencinskem servisu
Oddaja pošiljke na bencinskem servisu Petrol se šteje kot oddaja na pošto, saj opravlja družba Petrol kot pogodbeni partner za Pošto tudi sprejem pošiljk in omogoča sprejem priporočenih pisem. O tem vprašanju je sodna praksa že ustaljena.
gospodarski spor majhne vrednosti - dokazovanje - izvedenec - odločanje na podlagi pisnih dokazov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo povprečno ceno na krajevnem območju s primerjavo večjega števila predloženih cenikov in Eurotax kalkulacij. Takšni pisni dokazi so primerni za ugotavljanje dejstva povprečne cene na krajevnem območju in v obravnavani zadevi tudi zadostni. Upoštevati je treba to, da predstavlja predmetni postopek spor majhne vrednosti, ki se je vršil za plačilo 557,36 EUR. Postavitev izvedenca avtomobilske stroke za ugotovitev povprečne cene bi bila v danem postopku neekonomična in glede na večje število predloženih pisnih cenikov in kalkulacij tudi nesmotrna. Neizvedba dokaza z izvedencem v takšnem primeru je tudi v skladu z zakonom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00079558
ZGD-1 člen 70, 263. OZ člen 131, 243, 243/3. ZPP člen 286.
pravica do izjave - pravica do izjave stranke - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - materialno procesno vodstvo - odškodninska odgovornost člana uprave - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - obstoj protipravnosti - konkretizacija navedb - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine - kršitev prisilnih predpisov - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - izvedensko mnenje - prekluzija dokazov - dolžna skrbnost članov uprave
Tudi sicer je sodišče šele v ponovljenem postopku pozvalo toženca na konkretizacijo navedb in tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o prepoznih navedbah. V prvem postopku vprašanje povečanih stroškov v primeru skladiščenja na potencialnih drugih površinah zaradi materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje (da pri profitabilni kršitvi ni možno upoštevanje nobenih morebitnih koristi) za sodišče ni bilo relevantno, zato takrat tudi ni izvajalo materialnoprocesnega vodstva že pred oziroma na prvem naroku, kot bi ga sicer moralo, če je štelo, da navedbe niso zadosti konkretizirane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00080486
ZPIZ-2 člen 190. ZUTD člen 163. ZPP člen 285. ZDR-1 člen 179.
malomarnost - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - delovna nesreča delavca podizvajalca - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - regresni zahtevek zavarovalnice
Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika (prvi odstavek 163. člena Zakona o urejanju trga dela - ZUTD. Glede na omenjene podane trditve tožeče stranke je sodišče prve stopnje v zvezi s konkretnimi zaključki o posredovanju dela delavcev uporabniku (toženi stranki) več kot očitno preseglo trditveno podlago tožeče stranke o tem vprašanju, pri čemer toženi stranki zaradi opustitve materialno procesnega vodstva tudi ni dalo nobene možnosti, da se o tem izjavi.
ZSReg člen 19, 31, 33, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD-1 člen 502, 502/1.
sklep o vpisu v sodni register - vpis sprememb v sodni register - izbris družbenika - družbenik subjekta vpisa - pritožba zoper sklep - dovoljenost pritožbe - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - predhodno vprašanje - obstoj pravice ali pravnega razmerja - izključitev družbenika iz družbe - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - izpodbijanje sklepov skupščine - vpis skupščinskega sklepa v sodni register - odločanje o vpisih po vrstnem redu - nepravnomočen sklep - možnost udeležbe v postopku - vročanje subjektu vpisa - izjava v pritožbenem postopku - pravnomočnost odločitve o predhodnem vprašanju - nastop pravnomočnosti - odločba, izdana med pritožbenim postopkom - predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - naknadno odpadel pravni interes - ekonomski interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob vložitvi pritožb zoper izpodbijani sklep še ni bilo pravnomočno odločeno o vpisu izstopa F., K., H. H., I. ter J., kot družbenikov subjekta vpisa v sodni register, na podlagi sklepa skupščine o njihovi izključitvi. Je pa o tem že pravnomočno odločeno v času odločanja o pritožbah zoper sklep registrskega sodišča z dne 29. 1. 2024, in sicer s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 99/2024 z dne 11. julija 2024.
Pritožniki torej niso več družbeniki subjekta vpisa. Zato nimajo več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ki je posledica sklepa skupščine subjekta vpisa o preoblikovanju subjekta vpisa iz družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo. Posledice takšnega preoblikovanja se na osebe, ki niso več družbeniki subjekta vpisa, v tem registrskem postopku ne morejo raztezati. Niti si s pritožbo zoper izpodbijani sklep svojega pravnega položaja s trditvami o nezakonitem postopku zmanjšanja in povečanja osnovnega kapitala subjekta vpisa ne morejo izboljšati.
Interes pritožnika G., ki ni bil družbenik subjekta vpisa, temveč ima zgolj pričakovanje, da bo postal družbenik družbe K., ki je bila družbenik subjekta vpisa, je tudi sicer zgolj ekonomski, saj naj bi izključitev družbenika K., zanj pomenila izgubo finančne naložbe v povezano družbo in s tem zmanjšanje njegovega premoženja, vloženega v družbo K.
ZSReg člen 19, 33, 39, 39-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 338/1.
vpis v sodni register - vpis sprememb v sodni register - vpis spremembe članov nadzornega sveta - dovoljenost pritožbe - predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - nekdanji družbenik - izključitev družbenika - naknadno odpadel pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pravni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, ki mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbi odpade pravni interes, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijanega sklepa ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči, ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena. Udeleženci so nekdanji družbeniki predlagateljice. S sklepom skupščine predlagateljice z dne 26. 10. 2023 so bili iz predlagateljice izključeni. Sklep o izključitvi družbenikov je bil vpisan v sodni register s sklepom Srg 2023/37832, z dne 4. 12. 2023. Ta sklep je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cpg 99/2024 z dne 11. julija 2024.
Pritožbenemu sodišču se ni treba opredeliti do vprašanja, ali so imeli udeleženci pravni interes za vložitev pritožbe v trenutku njene vložitve, ko sklep registrskega sodišča o njihovi izključitvi še ni bil pravnomočen. Bistveno je namreč, da mora imeti udeleženec kot pritožnik pravni interes tudi v trenutku, ko pritožbeno sodišče odloča o pritožbi. Udeleženci pa v navedenem trenutku pravnega interesa nimajo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).
Ni izključeno, da se več poslov presoja kot celota bodisi z vidika nagibov bodisi z vidika nasprotja celotnega sklopa poslov z ustavo, s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli bodisi z vidika nasprotja takšnega sklopa s prepovedjo oderuštva. Vendar povezanosti več poslov v takšno celoto (sklop) ni mogoče izpeljevati iz (retroaktivnega) spoznanja, da se več poslov med istimi strankami za eno od njih ekonomsko ni dobro izšlo, kot se za pritožnika niso izšli ti, ki jih je napadel s tožbo.
ZFPPIPP člen 151, 151a, 151a/1, 151a/1-1, 199, 199/8, 199c, 199c/2, 199c/3, 199c/5, 199c/6. ZNP-1 člen 42. ZSReg člen 19, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2. ZPP člen 350, 350/2, 366.
vpis v sodni register - poslovodni organ - insolventnost - pooblastilo za vodenje in zastopanje - pravni interes za pritožbo - procesna predpostavka - vodenje poslov družbe - poslovodstvo - sklep sodišča
V osmem odstavku 199.c člena ZFPPIPP je izrecno določeno, da izbrani upnik pridobi upravičenje za vodenje poslov insolventnega dolžnika z izdajo sklepa sodišča, s katerim sodišče odloči, na katerega upnika se prenese upravičenje (tretji odstavek 199.c člena ZFPPIPP).
Izbrani upnik je s strani sodišča to pravico pridobil že z izdajo sklepa, torej dne 17. 5. 2024.
OZ člen 619. ZPP člen 488, 488/1, 488/2, 339, 339/2, 339/2-8.
pogodba o delu - sodba na podlagi stanja spisa - odločanje brez razpisa naroka - pravica do izjave v postopku
Sodišče lahko v primeru, kadar po prejemu odgovora na tožbo ugotovi, da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu (prvi odstavek 488. člena ZPP). Sodišče razpiše narok, če stranka to zahteva (drugi odstavek 488. člena ZPP).
ugovor dolžnika zoper sklepu o izvršbi - pripravljalni narok - program vodenja postopka - prekluzija - pravočasnost vloge - prekluzija dokaznega predloga - možnost sklenitve sodne poravnave - ponavljanje tožbenih navedb - pravica do izjave
Tožeča stranka se je s prejemom ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi seznanila s stališčem, da tožena stranka tožeči stranki ne dolguje ničesar več potem, ko je plačala zadnji obrok kupnine po pogodbi. Že takrat je bilo kot odločilno sporno dejstvo med strankama izpostavljeno vprašanje, na kateri podlagi naj bi tožeča stranka opravila sporno storitev za toženo stranko, v obdobju, ko nista bili več v pogodbenem odnosu. Tožeča stranka bi lahko takoj po prejemu ugovora, to je na prvem naroku za glavno obravnavo odgovorila na omenjene pravno odločilne trditve dolžnika (sedaj tožene stranke) v ugovoru zoper sklep o izvršbi, česar ni storila. Tožeča stranka niti ni pojasnila zakaj se brez svoje krivde ni mogla pravočasno opredeliti do navedb dolžnika (tožene stranke). Sodišče prve stopnje je torej pravilno štelo, da je bila njena tretja pripravljalna vloga vložena na drugem naroku za glavno obravnavo prepozna.
URS člen 23, 23/2, 26, 155. ZBan-1 člen 223, 223/2, 253, 253/1, 261a. ZRPPB člen 265. ZPSVIKOB člen 45. ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/3, 4, 6, 48. ZPP člen 17, 17/3, 182, 182a, 191, 192, 192/2, 339, 339/2-14.
povrnitev škode - Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - varstvo oškodovanca - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razdružitev postopka - sosporniki - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odškodninska odgovornost bank - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - atrakcija pristojnosti - nov zakon - pravica do izjave v postopku
Iz ZPSVIKOB-1 izhaja jasen in nedvoumen namen zakonodajalca, da se v "posebnem" postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru obravnavajo le odškodninski zahtevki imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zoper Banko Slovenije, uveljavljeni izključno na pravni podlagi ZPSVIKOB-1. To pomeni, da se bodo v teh postopkih ugotavljala in dokazovala dejstva, ki bodo omogočila uporabo in preizkus načela "noben upnik na slabšem", ki je edino merilo za upravičenje do odškodnine. Za zahtevke na katerikoli drugi podlagi zoper Banko Slovenije in za odškodninske zahtevke zoper druge stranke, poslovne banke-izdajateljice podrejenih finančnih instrumentov, se ZPSVIKOB-1 ne uporablja. Okrožno sodišče v Mariboru zato ni pristojno za odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper Banko Slovenije na drugih podlagah niti o odškodninskih zahtevkih zoper druge stranke. Vrhovno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da za odločanje o zahtevkih po ZPSVIKOB-1 ni mogoče uporabiti splošnih pravil ZPP, koliko nasprotujejo specialni ureditvi (VSRS sklep III R 17/2022, III R 5/2020, III R 40/2020). Med drugim ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP o atrakciji pristojnosti, ki določa, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče.
Pritožba se pridružuje navedeni razlagi in pomenu določil ZPSVIKOB-1. Sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni ugotavljalo, na katerih podlagah tožeča stranka uveljavlja svoje zahtevke zoper toženi stranki, in da tudi ni presojalo pogojev (procesnih predpostavk) za eventualni tožbeni zahtevek (192. člen ZPP), ki ga tožeča stranka uveljavlja zoper drugo toženo stranko, pravno naslednico poslovne banke, ki je izdala izbrisane finančne instrumente. Utemeljen je tudi očitek o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo oz. o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz izreka sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje o celotni tožbi (tako o primarnem zahtevku zoper prvo toženo stranko kot tudi o podrejenem zahtevku zoper drugo toženo stranko), v obrazložitvi pa je navedlo le razloge, zaradi katerih se je izreklo za nepristojno za odločanje o tožbi zoper prvo toženo stranko.
URS člen 23, 23/2, 26, 155. ZBan-1 člen 223, 223/2, 253, 253/1, 261a. ZRPPB člen 265. ZPSVIKOB člen 45. ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/3, 4, 6, 48. ZPP člen 17, 17/3, 182, 182a, 191, 192, 192/2, 339, 339/2-14.
povrnitev škode - Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - varstvo oškodovanca - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razdružitev postopka - sosporniki - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - odločanje o podrejenem zahtevku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odškodninska odgovornost bank - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - atrakcija pristojnosti - nov zakon - pravica do izjave v postopku
Iz ZPSVIKOB-1 izhaja jasen in nedvoumen namen zakonodajalca, da se v "posebnem" postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru obravnavajo le odškodninski zahtevki imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zoper Banko Slovenije, uveljavljeni izključno na pravni podlagi ZPSVIKOB-1. To pomeni, da se bodo v teh postopkih ugotavljala in dokazovala dejstva, ki bodo omogočila uporabo in preizkus načela "noben upnik na slabšem", ki je edino merilo za upravičenje do odškodnine. Za zahtevke na katerikoli drugi podlagi zoper Banko Slovenije in za odškodninske zahtevke zoper druge stranke, poslovne banke-izdajateljice podrejenih finančnih instrumentov, se ZPSVIKOB-1 ne uporablja. Okrožno sodišče v Mariboru zato ni pristojno za odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper Banko Slovenije na drugih podlagah niti o odškodninskih zahtevkih zoper druge stranke. Vrhovno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da za odločanje o zahtevkih po ZPSVIKOB-1 ni mogoče uporabiti splošnih pravil ZPP, koliko nasprotujejo specialni ureditvi (VSRS sklep III R 17/2022, III R 5/2020, III R 40/2020). Med drugim ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP o atrakciji pristojnosti, ki določa, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče.
Pritožba se pridružuje navedeni razlagi in pomenu določil ZPSVIKOB-1. Sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni ugotavljalo, na katerih podlagah tožeča stranka uveljavlja svoje zahtevke zoper toženi stranki, in da tudi ni presojalo pogojev za eventualni tožbeni zahtevek (192. člen ZPP), ki ga tožeča stranka uveljavlja zoper drugo toženo stranko, pravno naslednico poslovne banke, ki je izdala izbrisane finančne instrumente. Utemeljen je tudi očitek o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo oz. o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz izreka sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje o celotni tožbi (tako o primarnem zahtevku zoper prvo toženo stranko kot tudi o podrejenem zahtevku zoper drugo toženo stranko), v obrazložitvi pa je navedlo le razloge, zaradi katerih se je izreklo za nepristojno za odločanje o tožbi zoper prvo toženo stranko.