ZPP člen 258, 258/2, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - dokaz z zaslišanjem strank - neudeležba na naroku - sklepčnost tožbe - prevozna pogodba
V zvezi z zaslišanjem strank v dokazne namene gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic, če sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama.
Če se pravilno vabljena tožena stranka (oziroma njena zakonita zastopnika) naroka, na katerem bi morala biti zaslišana, brez opravičila ni udeležila, je dolžna sama nositi posledice svojih dejanj oziroma opustitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00073025
ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 191, 193, 335, 335/1, 624, 624/2. ZPP člen 286, 286/1, 343, 343/4.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - pravni interes za pritožbo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - predvidljivost - kršitev konkurence - enako obravnavanje - običajno plačilo - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - plačilo na podlagi sodbe - nepravnomočna sodba - pridržek pravice zahtevati vračilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - zastaranje zahtevka za plačilo zamudnih obresti - plačilo na podlagi pravnomočne sodbe
Ne glede na pravico sodišča, da določi primerno nadomestilo, ko je za to zaprošeno, pa sodišče ni pristojno za določitev (začasne) tarife, ki bi na splošno veljala, če tarifa med pravdnimi strankami ni dogovorjena niti s skupnim sporazumom niti ni kakšne druge veljavne enostransko sprejete tarife.
Normalno in življenjsko je, da če se spremeni višina običajnega plačila za drugo vrsto uporabe avtorskih pravic, ki jo je kot primerljivo določilo VSRS, je treba spremeniti tudi odločitev o primernem nadomestilu v tem postopku. Drugače določeno nadomestilo s strani sodišča ne bi bilo več primerljivo in primerno glede na nadomestila za primerljive uporabe avtorskih pravic in bi med avtorji povzročalo neutemeljene neenakosti.
Iz načela enakega varstva pravic med drugim izhaja, da morajo sodišča v enakih oziroma primerljivih primerih odločiti enako. To prevedeno na konkretni primer pomeni, da mora sodišče pri določitvi primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila kot v ostalih primerljivih primerih ter da mora biti pot za določitev primernega nadomestila jasna in določna, tako da lahko primerno nadomestilo izračuna vsak uporabnik (predvidljivost).
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve, oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
ZPP člen 155, 339, 339/2, 339/2-14. Odvetniška tarifa (1995) člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa (1995) tarifna številka 20, 20-2, 20-3, 20-4, 21, 21-2, 43, 43-1, 43-2, 43-3, 43-4. ZOdv člen 20, 20/1. ZS člen 3, 3/1.
stroški pravdnega postopka - pritožba zoper sklep o stroških postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - posvet s stranko - študij spisa - pripravljalni narok - stroškovnik - kratek dopis in obvestilo - pripravljalna vloga - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Sodišče mora obrazloženo pojasniti, zakaj določenih stroškov, ki jih je stranka priglasila, ni priznalo kot potrebnih.
Sestava stroškovnika, s katerim stranka priglasi stroške opravljenih procesnih dejanj (sestavljanja vlog in zastopanja na narokih), je logično povezana s samimi temi dejanji in je že zajeta v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00073026
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18, 18/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZUstS člen 23, 23/1. URS člen 2, 33, 50, 67. OZ člen 169.
škoda, povzročena s prometno nesrečo - obseg odškodnine - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - škoda za izplačane invalidnine in invalidske pokojnine - regresni zahtevek ZPIZ - jasna določba - uporaba določil zakona - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti - načelo popolne odškodnine
Citirana zakonska ureditev ne pušča dvomov o tem, da z novelo ZPIZ-2B dodani 190.a člen ZPIZ-2 v zvezi z drugim odstavkom 193. člena ZPIZ-2 izrecno razširja odgovornost zavarovalnic iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti v razmerju do tožeče stranke (zavoda) v primerjavi s predhodno ureditvijo, ki je temeljila zgolj na določilih 18. člena ZOZP. Po novi ureditvi ima tožeča stranka poleg izpada prispevkov (kar je veljalo že predhodno na podlagi določil ZOZP) od vsakokratne odgovornostne zavarovalnice pravico zahtevati tudi povrnitev celotnega zneska pokojnin in vseh dajatev, ki jih izplača svojim zavarovancem v posledici škodnega dogodka.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZGD-1 člen 394, 394/1, 502, 522.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - izključitev družbenika - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - vpis izključitve družbenika v sodni register - ničnost ali izpodbojnost dela sklepa skupščine - zavrnitev vpisa - zadržanje učinkovanja odločbe
Zatrjevana in ugotovljena ničnost sklepa skupščine, ki je podlaga za predlagani vpis podatkov, je lahko razlog za zavrnitev vpisa. V primeru zavrnitve takšnega vpisa pa tudi ni mogoče opraviti vpisov na podlagi 502. člena ZGD-1.
Možnost izključitve družbenika je v zakonu določena z namenom preprečevanja nastanka škode ostalim družbenikom in družbi ter zagotovitve njenega nemotenega in zakonitega delovanja ter ohranjanja njene biti. Družbeniku, ki takšno delovanje onemogoča oziroma ga ogroža, preti izključitev. Navedeno je z vidika obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ še zlasti pomembno v danem primeru, saj je tožena stranka pomembna institucija finančnega sistema Republike Slovenije.
Tožeča stranka ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da sodne takse za tožbo ni plačala v roku, zaradi česar je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, temveč ugovarja pravilnosti odmerjene sodne takse in navaja razloge za oprostitev plačila sodne takse, s čimer v pritožbi zoper izpodbijan sklep ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00075766
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - naročilo storitev - sestava pogodbe - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - zaslišanje le ene stranke - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni dolžna plačati za pripravo osnutka predpogodbe, ker te storitve tožniku ni naročila.
Zaslišanje samo ene od strank lahko predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer takrat, kadar je zaslišanje samo ene od strank kršitev pravice do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave pred sodiščem. Vendar takšna kršitev v tem postopku ni podana.
Povečanje višine zavarovane terjatve v tožbenem zahtevku hipotekarne tožbe, ki se po višini ujema z ocenjeno vrednostjo zastavnega predmeta pomeni spremembo vrednosti spornega predmeta zaradi razširitve tožbenega zahtevka, ki predstavlja podlago za odmero dodatne sodne takse.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 30, 30/1. ZGD-1 člen 390.
izpodbijanje skupščinskega sklepa - sklep o uporabi bilančnega dobička - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prosti preudarek sodišča
Glede določitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z uveljavljanjem neveljavnosti skupščinskih sklepov ZPP nima posebnih določb, skladno z določbami 19. do 29. člena ZST-1 pa se vrednost spornega predmeta določa po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1).
S tem v zvezi se pritožnica sklicuje na svoj ekonomski interes in trdi, da se vrednost spora določa po ekonomski pomembnosti spora zanjo, kar se vrednoti po odstotku udeležbe tožnice v toženki, pomnoženo s celotno vrednostjo skupščinskega sklepa. Vendar sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore in v tej zadevi ni mogoče govoriti o ekonomskem interesu zgolj tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališča, da odločitev o neveljavnosti skupščinskega sklepa v tej zadevi velja za vse delničarje, tudi za tiste, ki v postopku niso udeleženi in se zato vrednost spornega predmeta ne more določiti izključno glede na vrednost delnic, ki jih ima tožeča stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00074297
URS člen 25. ZGD-1 člen 388, 606 - 615. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZNP-1 člen 33. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - denarna odpravnina - preizkus primerne denarne odpravnine - sklepi procesnega vodstva - varstvo poslovne skrivnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - omejitev pritožbe - pravica do izjave v postopku - strokovna pomoč
Tako 33. člen ZNP-1 kot 363. člen ZPP jasno določata, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če zakon ne določa drugače. Pravico do pritožbe (zoper katerikoli sklep sodišča) mora zakon torej izrecno izključiti ali omejiti. Izključitev pritožbe po tretjem odstavku 270. člena oz. omejitev po četrtem odstavku 298. člena ZPP je treba razlagati ozko, t.j. da velja le za sklepe, ki se neposredno nanašajo na vodstvo postopka (obravnave), katerega gospodar (dominus litis) je sodnik, ki praviloma samostojno odloča o tem, kako bo vodil postopek. Krog sklepov procesnega vodstva je načeloma odprt, vkolikor so ti sklepi usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka, njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja in pri tem odločilno ne posegajo v pravice in zavarovane pravne interese strank. Odločanje sodišča po tretjem odstavku 8. člena ZPosS je delno meritorne (in ne zgolj procesne) narave, saj zahteva vsebinsko presojo, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost (vsaj s stopnjo verjetnosti), takšnim odločitvam pa je težko priznati naravo procesnega vodstva. Sodišče odločitve o obstoju poslovne skrivnosti tudi ne bi moglo samovoljno spremeniti, (ker bi si na podlagi istih okoliščin premislilo). Do razkritja oz. do ogrozitve razkritja poslovne skrivnosti pa lahko pride v kateremkoli sodnem postopku, ne samo v postopku, uvedenim zaradi njenega varstva. A zaščita imetnikov poslovne skrivnosti v postopkih, katerih predmet ni poslovna skrivnost sama, ne more biti močnejša kot v postopkih, sproženih izključno zaradi varstva poslovne skrivnosti. Sodišče mora vsem udeležencem dati možnost, da se izjavijo o zbranem procesnem gradivu, ta možnost pa v konkretnem primeru vključuje tudi pravico stranke do zagotovitve ustrezne strokovne pomoči pri preučevanju gradiva in priprave vlog.
ZST-1 člen 18, 18/3, 31, 31/1, 31/2, 36, 36/2. ZPP člen 182, 182/3.
nepravilna odmera sodne takse - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
Pri odmeri sodne takse za podrejene zahtevke se za te zahtevke ne plača polna sodna taksa, kot je glede na vrednost predmeta predpisano za zahtevek, ampak se plača le tretjina predpisane takse. Korekturna dolžnost sodišča iz 31. člena ZST-1 se torej lahko nanaša zgolj na primarni zahtevek. Podrednim zahtevkom pa se vrednost spora ne določi posebej, pač pa se pri odmeri takse upošteva določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki ga je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi spregledalo.
ugovor litispendence - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - sosporniška intervencija
Zato je pri presoji, ali je podana litispendenca v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, po mnenju pritožbenega sodišča najprimernejša čista procesna teorija, po kateri se upošteva samo tožbeni predlog.
Vsa šele v pritožbi prvič zatrjevana dejstva, za katere toženka ne pojasni, zakaj jih navaja šele v pritožbi, so takoimenovane nedopustne in posledično neupoštevne pritožbene novote.
začasna odredba - denarna terjatev - organizacija za plačilni promet - denarna sredstva - prepoved razpolaganja
Začasna odredba upniku nudi varstvo le pred morebitnimi dolžnikovi razpolaganji v višini zadržanih denarnih sredstev. Začasna odredba s tako vsebino učinkuje od dneva, ko jo organizacija za plačilni promet prejme. To pomeni, da banka izračuna višino terjatve s pripadki na dan prejema sklepa in za skupni znesek odreče izplačilo. Ni zakonske podlage, da bi ga izračunala na nek nedoločen trenutek v prihodnosti, ko bo morda pravnomočno prisojena terjatev tožeči stranki.
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (2014) člen 1. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - dolžnost plačila komunalnih storitev - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - nekonkretizirane pritožbene navedbe
Sodba v gospodarskem sporu majhne vrednost se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
razveljavitev sodbe - uspeh s tožbo - odločitev o pravdnih stroških
Odločitev o pravdnih stroških je bila preuranjena, sodišče prve stopnje jo je izdalo na lasten rizik. Ker je bil sklep o zavrženju tožbe razveljavljen, je zaenkrat odpadel neuspeh tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00072374
URS člen 24. ZPIZ-2 člen 190, 190a, 191, 191/1, 193, 193/5. ZPP člen 150, 150/2.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - povrnitev povzročene škode od delodajalca - pravica do vpogleda v spis - vpogled v drug sodni spis - druga oseba, ki ni stranka postopka - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - načelo javnosti sojenja - predpostavke pravice do pregleda spisa - upravičena korist - uveljavljanje regresnega zahtevka - regresni zahtevek ZPIZ
Po presoji pritožbenega sodišča je predlagatelj s trditvami v zaprosilu izkazal, da bodo podatki in dokumentacija, ki jo bo pridobil z vpogledom v spis, lahko pripomogli k uveljavitvi njegovega odškodninskega zahtevka do delodajalca, pri katerem je prišlo do delovne nesreče, zaradi posledic katere je zavarovanka uveljavljala pravice iz invalidskega zavarovanja pri predlagatelju.
prodajna pogodba - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v skladu z določilom prvega odstavka 435. člena OZ plačati še preostanek po vtoževanem računu ter v skladu z določilom 378. člena OZ tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - ugotovitev vrednosti predmeta postopka
Tožnica z nasprotno tožbo uveljavlja terjatev v višini 9.478,58 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2023 dalje do plačila (primerjaj 4. točko tožničinega tožbenega predloga). Navedeno dejstvo potrjuje tudi tožničina navedba, da ji toženka (oziroma v postopku IX Pg 1243/2023 tožnica) v presežku nad zneskom 1.216,42 EUR, ki je predmet pobota, dolguje še razliko v višini 9.478,58 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2023 dalje do plačila.
Glede na navedeno znaša pravilna vrednost spornega predmeta v postopku po nasprotni tožbi 9.478,58 EUR.
Podpis pravne osebe, ki lahko pravna (procesna) dejanja opravlja le preko zakonitih zastopnikov (78. člen ZPP), sestavljajo firma (v obliki pečata ali posebej zapisana, praviloma skupaj s pečatom), navedba imena in funkcije osebe, ki je upravičena za njeno zastopanje, ter njen lastnoročni podpis. Te sestavine podpisa služijo funkciji podpisa, ki je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma v avtorizaciji pritožbe.