dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - upravičenost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - negativno dejstvo - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazno breme - protispisnost
Obstaja načelna dolžnost sodišča, da vse predlagane dokaze izvede. Dolžnost ni neomejena. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so za to podani dopustni razlogi, kar pa mora tudi obrazložiti (ali pa morajo ti razlogi jasno izhajati iz ravnanja sodišča: če je na primer tožba nesklepčna, je jasno, da ni bilo treba izvajati dokazov). Sodišču med drugim ni treba izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker je dejstvo že dokazano; relevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; ali primerni za ugotovitev določenega dejstva. Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se torej lahko zavrne, če je neko dejstvo že dokazano. V ravno obratni situaciji je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče glede dejstva, za katero je ugotovilo, da ni dokazano. To pa ni dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga. S tem je napravilo prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
Dejstvo neplačila terjatve je negativno dejstvo. Dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Dokazno breme, da je toženka tožnici nakazala najemnino za julij 2022, bremeni toženko.
nov dokaz v pritožbi - nedovoljena pritožbena novota
Tožena stranka v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, na katere je že bilo odgovorjeno, in prilaga dokaz, ki po izrecni določbi prvega odstavka 337. člena ZPP v pritožbenem postopku ni dovoljen.
neudeležba na naroku - predlog za preložitev naroka - pavšalna navedba - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je glede obračuna toplotne energije navedlo, da je tožeča stranka pojasnila, kaj je podlaga za navedeni obračun in kako je obračunala znesek toplotne energije, tožena stranka pa na pripravljalno vlogo z obrazložitvijo tožeče stranke ni odgovorila niti ni prišla na narok za glavno obravnavo. Ker tožena stranka niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni obrazložila, zakaj naj bi bila postavka za ogrevanje - fiksni in variabilni del - previsoka, temveč je to le pavšalno zatrjevala, je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo stroškov ogrevanja utemeljeno ugodilo.
ZPP člen 199, 199/1, 215, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-14, 347, 347/1. OZ člen 50, 50/1, 50/2, 87, 87/2.
stranska intervencija - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - dokazovanje odločilnih dejstev - dokazni standard prepričanja - znižanje dokaznega standarda - nejasni in pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odločanje na seji pritožbenega senata - dokaz iz drugega postopka - sodna odločba kot dokaz - condictio ob turpem causam - vrnitveni zahtevek - nepoštenost stranke - simulacija - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - navidezna izpolnitev - slamnati mož - fiktivna odtujitev premoženja
Pri sodni odločbi gre lahko za listinski dokaz, pri katerem je sicer nujno upoštevati posebnosti njegovega nastanka in specifične vpetosti v pravni red, ki pa se niti po tem v načelu ne razlikuje od vsake druge dokazne listine. Trdno in kot neizpodbojna domneva pravnomočna rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi ne gre preko izreka tam izdane sodbe; toda preostanek tiste sodbe (njena utemeljitev) ni brez slehernega pomena. Kar je tam jasno in nedvoumno ugotovljeno, je načeloma mogoče privzeti za resnično (kot dejansko domnevo), v drugem postopku pa je treba stranki dopustiti, da zatrjuje in dokazuje nasprotno. Gre torej za izpodbojno domnevo, ki v izhodišču zgolj prevaljuje trditveno in dokazno breme.
Možnost, da je bila tožnica le toženčev alter ego, krinka za njega samega, pomeni, da (ona, on) ne sme kondicirati. Posledica ugoditvi tožbenemu zahtevku bi bila, da bi tožnik sam sodeloval pri delitvi stečajne mase, nastale iz njegovega premoženja, ki pa v prvi vrsti ni več njegovo, saj je primarno namenjeno poplačilu njegovih upnikov.
Sicer pa je toženčev stečajni upravitelj v njegovem imenu trdil, da je bila tožnica samo "agent za nekoga tretjega", da je bila torej zgolj "slamnati mož". Za današnjo sodbo torej ni nujno zaključiti, da če bomo stopili izza te kulise, bomo naleteli ravno in neposredno na toženca. Dovolj je, da tožnica kot slamnati mož nima aktivne stvarne legitimacije, da bi utemeljeno zahtevala vrnitev denarja, ki ga je tožencu nakazovala in izročala le kot navidezna kupovalka njegovih nepremičnin (kot agentka za nekoga tretjega, naj bo to neposredno toženec ali kdorkoli drug z njim povezan).
dolžnost obvestitve in izguba pravic - prekluzija - pogodbena garancija - menica v zavarovanje izpolnitve obveznosti
V skladu z uveljavljenim stališčem sodne prakse (ki je citirana tudi v izpodbijani sodbi) se določbe 663. člena OZ, vključno z določbo o prekluzivnem roku iz drugega odstavka tega člena, uporabljajo ne le za jamčevalne zahtevke, temveč tudi za zahtevke iz naslova (pogodbenih) garancij. Pri tem pa ne gre zgolj za sodno uveljavitev zahtevkov iz naslov garancije, ampak preneha pravica sama zaradi nastopa prekluzije, kar vključuje tudi prenehanje pravice do izvensodne uveljavitve meničnega zavarovanja iz naslova kvalitete opravljenih del. Kar se pa tiče roka veljavnosti menic (potek z dnem 1. 1. 2022) pa velja pojasniti, da je ena izmed pomembnejših razlik med jamčevanjem za napake in garancijo v tem, da lahko stranka zahteva odpravo napak ves čas garancijskega roka in notifikacija napak ni vezana na določen čas po odkritju napak. Z garancijo je namreč podaljšan jamčevalni rok, torej čas, v katerem stranka lahko uveljavlja zahtevek iz naslova garancije. Ne glede na daljši jamčevalni rok pa je način uveljavljanja pravice oz. jamčevalnega zahtevka določen v OZ.
pritožba zoper sklep - spor majhne vrednosti - rok za vložitev pritožbe
Sklep, da je umaknjena pritožba tožene stranke zoper sodbo v gospodarskem sporu majhne vrednosti, je potrebno obravnavati kot sklep, s katerim je končan spor, konkretno v zvezi z vložitvijo pritožbe, zato ga stranka lahko izpodbija. Po nasprotnem razlogovanju, da ne gre za tak sklep, stranka sploh ne bi imela pravice do pritožbe v skladu s prvim odstavkom 447. člena ZPP. Zato je osemdnevni pritožbeni rok določen za vse odločbe, izdane po postopku za spore majhne vrednosti.
vrnitev v prejšnje stanje - vročitev sodbe - opravičljiv razlog - odsotnost tožene stranke - zamudna sodba
Zgolj skromno pojasnilo, da je bila tožena stranka v času vročanja zamudne sodbe odsotna, ne zadosti trditvenemu bremenu, da samo dejstvo, da je bila odsotna, ni zadosten, utemeljen in opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
pritožba - dopolnitev pritožbe - rok za dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prepozna dopolnitev pritožbe - sklep o stroških - stroški pravdnega postopka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - sklep o odmeri stroškov
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Pritožnik je zoper izpodbijani sklep v roku vložil pritožbo, ni pa v roku vložil dopolnitve pritožbe, ki jo je vložil več kot mesec dni po vloženi pritožbi. Dopolnitev pritožbe je torej vložena po poteku roka za vložitev pritožbe, zaradi česar je ni mogoče upoštevati, saj je pritožbeni rok strogo prekluziven zakonski rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075737
ZZVZZ člen 77. ZPP člen 182, 182/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - končni zapis o nadzoru nad izvajanjem programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - odgovornost za obračunavanje zdravstvenih storitev - pogodbena kazen - istovetnost tožbenega zahtevka - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
Enako kot to velja v primeru t.i. vključenih zahtevkov, tudi pri postavitvi povsem identičnega oziroma istega zahtevka v primarnem in podrednem tožbenem zahtevku ne gre za eventualno kumulacijo oziroma sploh ne gre za kumulacijo, pač pa za en sam zahtevek ne glede na to, kako ga poimenuje in postavi stranka.
Prav zaradi specifične narave nekakšnega trajajočega protokola pa storitve preventive prenosa ni mogoče razvrščati po merilu iz 2. alineje prvega odstavka 3. točke Posebnega poglavja, kot to trdi pritožba. Izolacija oziroma posebni režim za preprečevanje prenosa je že po sami naravi trajajoče stanje, zaradi česar ga tudi ob neprekinjenem izvajanju 24 ur na dan ni mogoče enačiti z izjemnim večkratnim in posebej skoncentriranega izvajanjem katere od ostalih v drugem odstavku 3. točke Posebnega poglavja naštetih (klasičnih) storitev zdravstvene nege najmanj na dve uri oziroma urno (druga alineja prvega odstavka 3. točke Posebnega poglavja).
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. OZ člen 851, 851/1, 856, 856/1, 859, 865, 865/1. ZDavP-2 člen 70. ZFPPIPP člen 28. ZICZEU člen 12, 47, 47-2.
dolžnost poslovodje - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - špedicijska pogodba - naročilo za odpravo stvari čez mejo - carinska dejanja - posredni carinski zastopnik - vložitev carinske deklaracije - carinski deklarant - carinski zavezanec - carinska dajatev - plačilo carinskih dajatev po špediterju - povrnitev špediterskih stroškov - globa za prekršek
Carinsko deklaracijo izpolni špediter na podlagi listin, ki mu jih dostavi naročitelj. V zvezi z listinami sicer velja, da mora špediter naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral opaziti. To obveznost ima špediter v razmerju do svojega naročitelja. Preverjanje dokumentacije in skladnosti le-te z vsebino zabojnikov oziroma pridobitev (originalnih) izvoznih deklaracij pa sicer spada v pristojnost carinskih organov.
Dokazovanje, da je poslovodja ravnal v skladu s pravili stroke, predstavlja izpodbijanje predpostavke protipravnosti (izražene v obliki kršitve obveznosti poslovodenja), ki jo mora najprej dokazati družba kot oškodovanec. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi v carinskih postopih (pogosteje) ravnala nepravilno, zato v zvezi s tem tudi tožencu, kot njenemu tedanjemu direktorju, nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati.
V konkretnem primeru v sferi tožeče stranke tudi ni nastala prepovedana oziroma nedopustna posledica (škoda). Tožeča stranka kot škodo od tožene stranke vtožuje skupni znesek premalo obračunanih carinskih dajatev. Gre za razliko med plačanimi carinskimi dajatvami ter naknadno obračunanimi dajatvami iz naslova carine. Gre torej za obveznost plačila carinskih dajatev, ki bi jih bila tožeča stranka kot carinski zavezanec dolžna plačati v postopku carinjenja, ne pa za njeno škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00075035
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1-1, 34, 34/3, 271, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1-1, 272/3-1, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 56, 190, 190/3, 193, 1019, 1019/3. ZPP člen 212.
izpodbijanje v stečaju - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - neenaka obravnava upnikov - asignacija - kritno razmerje - zmanjšanje stečajne mase - vnaprejšnje plačilo - običajen način izpolnitve - čista vrednost premoženja - kondikcijski zahtevek - procesno dokazno breme - informativni dokaz - domneva o popolnosti listine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Objektivni pogoj izpodbojnosti je pri dejanju, ki ima značilnost neenake obravnave upnikov, torej izpolnjen le tedaj, če se kaže v posledici manjšega poplačila drugih upnikov stečajnega dolžnika. Izpodbojno je le dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovem premoženju.
Asignacija je izpodbojna, če je asignant asignatov upnik. V takem primeru je obveznost preko asignata poravnana asignatarju na račun drugih asignantovih upnikov.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, seveda pod pogojem, da je skladno z določbo 212. člena ZPP navedla trditve, s katerimi skuša izpodbiti dejstva, ki jih je nasprotna stranka že dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074407
ZPP člen 7, 7/1, 212.
najemna pogodba za poslovne prostore - stroški obratovanja in vzdrževanja - razdelilnik stroškov - ugovor pobotanja v pravdi - trditveno in dokazno breme
V skladu z določilom 212. člena ZPP spadajo vsi ugovori, torej tudi ugovor pobotanja, v trditveno in dokazno sfero tožene stranke.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - skupščinski sklepi - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - imenovanje revizorja - navodila družbenikov v d. o. o. poslovodstvu - družbena pogodba - vodenje poslov družbe - finančno poslovanje - računovodske storitve - delitev bilančnega dobička - dolžnost poslovodje - razrešitev direktorja - imenovanje poslovodje v d.o.o.
Po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe.
Četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).
ZLNDL člen 3, 5. SPZ člen 19, 271. ZRud člen 9, 11, 19, 33.
ugotovitev ničnosti pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - pravica uporabe družbene lastnine - javno dobro - rudno bogastvo - zakonita stavbna pravica - rudarska koncesnina
Tožeča stranka zaradi pridobitve lastninske pravice na stavbah, ni pridobila rudarske koncesije za črpanje gramoza v D., temveč jo je pridobila, prvič na podlagi najema zemljišča kot pridobivalnega prostora (glej 33. člen ZRud) ter drugič, na podlagi koncesijske pogodbe pravico izvajati rudarska dela na tem zemljišču v lasti tožene stranke.
Višje sodišče je pritrdilo pritožnici, da je pridobila stvarno legitimacijo s pridobitvijo terjatve in sama ne more ločeno tožiti toženke zaradi litispencence. Prav tako ne more namesto druge tožnice vstopiti v pravdo, saj bi to lahko storila le, če bi s tem poleg druge tožnice soglašala tudi toženka. V to pa toženka ne privoli. V nasprotju s pritožnico, ki v to dvomi (poudarja namreč, da položaj sosporniškega intervenienta ne more v celoti zadovoljiti njene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in učinkovitega pravnega varstva iz 13. člena EKČP), pa je višje sodišče prepričano, da se pritožnica lahko zavaruje pred (nezaželjenimi) dejanji cedenta (druge tožnice) s sosporniško intervencijo.
Višje sodišče verjame pritožnici, da položaj sosporniškega intervenienta sicer ne more v celoti zadovoljiti njene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS in učinkovitega pravnega varstva iz 13. člena EKČP, vendar ji ZPP ne daje možnosti postati tožeča stranka, če ni pogojev za sosporništvo in če ni privolitve tožene stranke. Položaj sosporniškega intervenienta je obrazložilo vrhovno sodišče v odločbi III Ips 11/2005: "Ker bo sosporniška intervenientka zajeta v subjektivne meje pravnomočnosti, ima položaj enotne sospornice. Zato je njen položaj mnogo svobodnejši kot položaj stranske intervenientke. Njena dejanja namreč učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji prve toženke kot glavne stranke (če je to združljivo z naravo enotnega sosporništva). Tako v primeru nasprotja med dejanji stranke (odpovedjo pravici do pritožbe proti sodbi na podlagi pripoznave) in intervenientkinimi dejanji (pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje) ne veljajo avtomatično strankina dejanja, temveč velja najugodnejše dejanje. Za razliko od navadne intervencije je namreč za sosporniško intervencijo značilna intervenientkina samostojnost." Pritožnici zato ni odvzeta nobena pravica do pravnega varstva, ki ga lahko uveljavlja na temelju sklenjene cesije ter tako ne gre za kršitev Ustave ter določb EKČP, na katere se pritožnica neutemeljeno sklicuje.
OZ člen 425. ZIZ člen 107, 107/3, 115, 120. ZDavP-2 člen 94.
prenos terjatve v izterjavo - davčna izvršba
Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da ima davčna izvršba na podlagi 94. člena ZDavP-2 prednost pred drugimi dospelimi obveznostmi A., d. o. o. S sklepom o rubežu je sicer tožeča stranka pridobila zastavno pravico, vendar pa ta sklep o rubežu ni vpisan v noben register, ki bi dajal pravico do prednostnega plačila pred plačilom davčne obveznosti. Po stališču prvostopenjskega sodišča po prejemu sklepa o davčni izvršbi na denarno terjatev dolžnika tožena stranka ni več smela tožeči stranki plačati na podlagi sklepa o rubežu terjatve, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku. Na podlagi sklepa o prenosu terjatve v izterjavo tožeča stranka ni postala imetnica terjatve, ampak je pridobila le procesno legitimacijo za vložitev predmetne tožbe.
kršitev pravice do izjave v postopku - dokazni predlog za zaslišanje strank - dogovor o obročnem plačilu dolga - odlog plačila dolga - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov
S tem, ko je tožena stranka predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem strank za presojo trditev o obstoju ustnega dogovora o obročnem odplačilu oz. odlogu plačila ne gre za nikakršen informativen dokaz, kot zmotno navaja prvostopno sodišče, temveč gre za dokaz, ki ga je tožena stranka predlagala za ugotovitev pravno relevantnih zatrjevanih dejstev. Tožena stranka je v zadostni meri konkretizirala trditve glede obstoja ustnega dogovora o obročnem plačilu oz. odlogu plačila vtoževane terjatve, (razvidno iz 12. točka obrazložitve prvostopne sodbe), zato bi prvostopno sodišče moralo dopustiti in izvesti predlagani dokaz z zaslišanjem strank, ter omogočiti toženi stranki obravnavanje pred sodiščem.