gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - pravica do obravnavanja pred sodiščem - odsotnost z naroka - nedovoljena pritožbena novota
Kršitev toženkine pravice do obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, bi bila podana samo, če bi sodišče prve stopnje toženi stranki onemogočilo sodelovanje na obravnavi, ker ne bi upoštevalo toženkine utemeljene prošnje za preložitev naroka. V primeru, da so obstajali upravičeni razlogi, zaradi katerih se zakoniti zastopnik tožene stranke obravnave ni mogel udeležiti (nenadna in nepredvidljiva bolezen, ki mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku), bi moral o tem pravočasno, torej še pred razpisano obravnavo, obvestiti sodišče in predložiti zdravniško opravičilo, izdano na predpisanem obrazcu. Zakoniti zastopnik tega ni storil, temveč šele v pritožbi navaja, da se dne 6. 12. 2022 naroka ni mogel udeležiti zaradi bolezni.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - kogentne določbe - prosti preudarek
Glede na to, da so določbe zakona jasne in kogentne in da v konkretnem primeru pogoji za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila niso bili podani, sodišče ne more mimo zakonskih določb po prostem preudarku odločiti, da stranko oprosti plačila sodne takse (ali ji omogoči obročno plačilo oziroma odlog plačila).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSL00068946
ZPP člen 339, 339/2-14. ZNP-1 člen 42. ZSReg člen 19, 31, 31/2, 31/3, 33, 33/2.
vpis v sodni register - predlog za vpis - vročitev predloga - kontradiktorni postopek - ugovor - predlog za prekinitev postopka - neobrazložena odločba - nemogoč preizkus odločitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Registrsko sodišče je bilo pred odločanjem o predlogu v konkretni zadevi seznanjeno s priglašeno udeležbo družbenika subjekta vpisa v sodnem registru, predlogom za prekinitev postopka in ugovorom zoper predlagani vpis. Zato bi ravnalo postopkovno pravilno, če bi predlog za vpis spremembe osnovnega kapitala subjekta vpisa z vsemi priloženimi listinami vročalo udeležencu postopka, predlagatelju pa predlog za prekinitev postopka in ugovor (smiselno drugi in tretji odstavek 31. člena ZSReg). S takšnim postopanjem bi bil izveden kontradiktorni postopek in bi bilo ugotovljeno ali je odločitev o vpisu odvisna od predhodnega vprašanja obstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, ali je rešitev tega vprašanja odvisna od dejstva, ki je med udeleženci sporno in bo potrebno prekiniti registrski postopek (drugi odstavek 33. člena ZSReg).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine - prepoved izplačila bankam - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - dokazovanje nevarnosti - izkaz verjetnosti - verjeten izkaz nevarnosti - nastanek neznatne škode - verjeten obstoj neznatne škode - prepoved razpolaganja - omejitev lastninske pravice - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe
Iz dikcije "če izkaže za verjetno" izhaja jasna zakonska zahteva, da v utemeljitev predlagane začasne odredbe po tem odstavku ne zadostuje zgolj trditev, da bo dolžnik pretrpel le neznatno škodo. Slednjo mora upnik (oziroma tožnik) verjetno izkazati. Zmotno je namreč stališče pritožnice, da je v tej fazi postopka, ko še ni vzpostavljene kontradiktornosti, podala dovolj konkretne trditve, toženci pa lahko navedejo in izkažejo, da bodo z izdajo začasnih odredb utrpeli škodo, ki bo večja od neznatne. To pa bodo lahko uveljavljali z ugovorom zoper začasno odredbo. Navedeno bi pomenilo, da bi se že ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe v tretjem odstavku zahtevana predpostavka za izdajo začasne odredbe domnevala in verjeten izkaz le neznatne škode ne bi bil potreben, zadostoval bi le izkaz verjetnosti terjatve.
Utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe z možnostjo razpolaganja z nepremičninami in sredstvi na računu, kot enega od atributov lastninske pravice ob predhodno pridobljenem soglasju tožnice po presoji pritožbenega sodišča ni okoliščina, ki bi zadostovala za zaključek nenastanka škode z izdajo predlaganih začasnih odredb. Odvisnost razpolagalne pravice lastnikov nepremičnin in sredstev na računu od soglasja tožnika je taka omejitev lastninske pravice, ki ne utemeljuje trditve tožnice o nastanku le neznatne škode. Od presoje tožnice bi bilo namreč v takem primeru odvisno razpolaganje toženih strank z navedenim premoženjem, tožencem pa onemogočena hitra in učinkovita pot za presojo utemeljenosti tožničine morebitne zavrnitve želenega razpolaganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KONCESIJE - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00069290
ZPP člen 213, 213/1. ZZDej člen 3, 8, 44f, 44f/3. ZZDej-K člen 40. OZ člen 13, 162.
podelitev koncesij - pogodba o koncesiji - plačilo za opravljene storitve - kontrahirna dolžnost - kršitev kontrahirne dolžnosti - pogoj za sklenitev pogodbe - škoda - kršitev pravice do izjave
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom tretjega odstavka 44.f člena ZZDej s tožečo stranko razmerje pogodbeno urediti v roku enega meseca od podpisa Pogodbe o koncesiji. Ker tega ni storila, je kršila svojo kontrahirno dolžnost.
Ker je tožena stranka neutemeljeno pogojevala sklenitev pogodbe, na podlagi katere bi s tožečo stranko uredila izvajanje storitev, nadzor in plačilo za opravljene storitve, in je sklenitev pogodbe sama (neutemeljeno) odklanjala, ne more uspeti s svojim stališčem, da tožeča stranka ni upravičena do plačila za nesporno opravljene storitve, ker v spornem obdobju ni imela sklenjene pogodbe z njo.
Dokazi se izvedejo le za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev - pravno odločilnega dejanskega stanja. Stranka, ki predlaga izvedbo kakšnega dokaza za potrditev svojih trditev, mora dokazni predlog ustrezno substancirati. Substanciranje dokaznega predloga pomeni dolžnost predlagatelja navesti, katera dejstva naj se dokažejo s ponujenimi dokazi in zakaj so ponujeni dokazi primerni za dokazovanje spornega dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00069779
OZ člen 9, 104, 105, 106, 110, 627.. ZPP člen 286, 286/3.
vmesna sodba - pogodbena odškodninska odgovornost - odstop od pogodbe - utemeljenost odstopa od pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - primeren dodatni rok - pravočasnost dokaznega predloga
Drži sicer, kar izpostavlja pritožba, da v obligacijskih razmerjih velja načelo dispozitivnosti in načelo prostega urejanja razmerij, ne drži pa, da v konkretnem primeru vsebina 16. člena pogodbe ne narekuje hkratne uporabe določb OZ o (dodatnih) pogojih za odstop od pogodbe. Citirano pogodbeno določilo vsebuje zgolj navedbo krivdnih razlogov, zaradi katerih je dovoljen odstop naročnika od pogodbe, ni pa v njem pojasnjeno, pod kakšnimi pogoji oziroma po kakšnem postopku lahko naročnik od sklenjene pogodbe veljavno odstopi. V tej zvezi ni sprejemljivo pritožbeno stališče, ki ga je mogoče ubesediti, da če "nič dodatno ni zapisano, potem velja, da za odstop od pogodbe ni dodatnih predpostavk". Le, če bi bilo v 16. členu Pogodbe z dne 31. 7. 2013 izrecno določeno, da lahko naročnik od pogodbe v primeru krivdnih razlogov odstopi, ne da bi izvajalcu del postavil dodatni rok za odpravo napak, v zvezi s tem ne bi bilo treba upoštevati določb OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00068065
OZ člen 125, 125/1, 125/3, 190, 198. SPZ člen 67, 67/8, 68.
gospodarski spor majhne vrednosti - objekt skupne rabe - upravnik - pogodba o upravljanju - plačilo upravniških storitev - plačilo obratovalnih stroškov - pogodba v breme tretjega - neupravičena obogatitev - višina zahtevkov iz neupravičene obogatitve
Obveznosti za tretje osebe pogodba sama po sebi ne more ustvariti. Nanje lahko ta preide zgolj v primeru, da je izjavljena ustrezna volja ali če to zakon izrecno določa. V tem primeru pa do prehoda obveznosti na toženo stranko, kot novo lastnico poslovnih prostorov v industrijski coni, po samem zakonu ni prišlo. Tožeča stranka namreč ne navaja, da za nepremičnine skupne rabe (NSR) velja režim etažne lastnine in niti, da bi bila tožena stranka solastnica NSR. Zato v tem primeru tudi ni mogoče uporabiti določila osmega odstavka 67. člena SPZ.
Vtoževane višine neupravičene obogatitve zaradi uporabe tujih stvari ni mogoče utemeljiti na podlagi delilnega ključa, ki so ga solastniki NSR določili za razdelitev stroškov upravljanja, obratovanja in vzdrževanja NSR v Pogodbi o upravljanju. Kot je že bilo pojasnjeno navedena pogodba tožene stranke ne zavezuje.
Bistvena značilnost podjemne pogodbe je, da se podjemnik zaveže opraviti določen posel (619. člen OZ). Predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, torej opravljeno delo. Posamezne aktivnosti (dela, opravila), ki jih mora opraviti podjemnik, da bi dosegel končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, sama po sebi niso predmet njegove storitvene obveznosti. Ker ima podjemnikova storitev značilnost obligacije rezultata, podjemnik nosi tveganje, da bo ta rezultat dosegel.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - popravilo avtomobila
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka nista dopustna pritožbena razloga v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
Glede enega izmed ključnih pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika (da gre za pravno dejanje, ki je storjeno v škodo upnikov), je praviloma treba izhajati iz stališča, da pri odplačnih pravnih dejanjih pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico (le) prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, zaradi česar ta pogoj (načeloma) izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
Tožba je nesklepčna, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev, ne izhajajo posledice, ki jih tožeča stranka želi doseči s tožbo. Torej, če iz zatrjevanih pravno odločilnih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (tretja točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje navedla vsa pravno odločilna dejstva, ki so bila ob upoštevanju pogodbenih določil ter določil OZ in ZOR potrebna za utemeljenost regresnega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070042
OZ člen 58, 705.
ustni dogovor - licenca za programsko opremo - plačilo licenčnine za programsko opremo - dokazna ocena - teorija o realizaciji - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravna relevantnost predlaganega dokaza - nerelevanten dokaz
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predmet dogovora prodaja licenc, s katerimi so družbe in društva iz sfere zakonitega zastopnika tožnic A. A. pridobile pravico do uporabe programske opreme X, ki je bila nameščena na strojni opremi B. d. o. o., katere zakoniti zastopnik v času sklenitve dogovora je bil prav tako A. A. Po presoji višjega sodišča je prvostopenjsko sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter pritožbene trditve v njegovo pravilnost ne vzbujajo dvomov.
Podlago za obračun licenčnine za uporabo programske opreme predstavlja torej dogovor med pravdnima strankama, da se predmet licence preda tako, da se pri B. d. o. o. omogoči uporaba programske opreme z namestitvijo novih instanc na strežniku te družbe, kar je toženka izpolnila. Dejstvo, da B. d. o. o. potem, ko od oktobra 2015 dalje A. A. ni bil več zakoniti zastopnik te družbe, družbam in društvom v njegovi sferi ni več dovolila dostopa do svojega strežnika, na drugačno presojo obveznosti plačila licenčnine ne vpliva. Toženka je svojo obveznost izpolnila s tem, ko je B. d. o. o. omogočila možnost dostopa do programske opreme, tožnici pa v pritožbi sami navajata, da sta imeli do prenehanja statusa zakonitega zastopnika A. A. pri B. d. o. o. možnost uporabe programske opreme. Če je B. d. o. o. tožnicama takšen dostop onemogočila, zaradi česar tožnici svoje pravice do uporabe programske opreme pri B. d. o. o. nista mogli izkoristiti, takšno ravnanje ne sodi v sfero toženke, ki je svojo pogodbeno obveznost izpolnila. Vse pritožbene trditve, s katerimi tožnici neizpolnitev pogodbene obveznosti toženke utemeljujeta z navedbami, da jima potem, ko je A. A. pri B. d. o. o. prenehal status zakonitega zastopnika, ni bil omogočen dostop do programske opreme in s tem do računovodskih podatkov, zato niso utemeljene. Iz istega razloga tudi niso utemeljene pritožbene navedbe, da je toženka tožnici zavedla, ker je pridobitev računovodskih podatkov pogojevala s plačilom računov, tožnicama pa kljub plačilu dostop do programske opreme ni bil omogočen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00068959
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 19. OZ člen 171, 186, 186/3. ZPP člen 359.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - delovna nezgoda - vzrok nezgode - dokazna ocena - navodila delodajalca o varnem opravljanju dela - ogled - solidarna odgovornost za škodo - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - hipna in instinktivna reakcija oškodovanca na nevarno situacijo - zmotna uporaba materialnega prava - načelo prepovedi reformatio in peius
Držijo pritožbeni očitki, da viličar sam po sebi ni nevarna stvar ter da razklad tovora z viličarjem sam po sebi ni nevarna dejavnost. Takšna postane šele, če se ob tem ne spoštujejo pogoji in ukrepi za varno delo. Za nevarno dejavnost namreč gre le v tistih primerih, kjer navkljub ustrezni pazljivosti izhaja nadpovprečno tveganje za varnost in premoženje ljudi. Razklad tovora tako v tem primeru ni predstavljal nevarne dejavnosti sam po sebi, nevaren je postal šele zaradi nepravilnosti pri ravnanju prve in druge toženke. Ker sta tako prva kot druga toženka s svojim nepravilnim ravnanjem oziroma neskrbnim ravnanjem zakrivili nevarnost, se ne moreta razbremeniti odgovornosti za škodo zaradi nepredvidljivega in instiktivnega ravnanja delavca, ki je poskušal odvrniti grozečo škodo zaradi prevrnitve stroja.
Držijo očitki prve toženke, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi zaključka, da je poškodovani delavec ravnal instinktivno, odločilo, da je soprispevek delavca 10-odstotni. Instinktivno ravnanje namreč izključuje protipravnost ravnanja delavca in s tem tudi njegov soprispevek. V takšni situaciji zato oškodovanemu delavcu prve toženke ni mogoče očitati sokrivde in ga obremeniti z deljeno odgovornostjo za nastalo škodo na podlagi 171. člena OZ zaradi premajhne skrbnosti za svojo varnost in svoje zdravje. Zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da sta prva toženka in druga toženka za nastalo škodo nerazdelno odgovorni v celoti. Ker pa sta se proti sodbi sodišča prve stopnje pritožili le prva in druga toženka, pritožbeno sodišče v skladu z določilom 359. člena ZPP odločitve ne sme spremeniti v njuno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00069995
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 289, 1050, 1050/1. ZPP člen 158, 158/1, 188, 188/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
družbena pogodba (societas) - razlaga pogodb - končni obračun - poravnava - umik tožbe - privolitev tožene stranke - pogojna privolitev - identiteta tožbenega zahtevka - čas izpolnitve, če rok ni določen - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe
Ker sta si pogodbenici izvedbo posla razdelili na pol, vsaka pa naj bi bila deležna tudi polovice njegovih čistih koristi, pri čemer je celotno naročnikovo plačilo prejela toženka, je bilo pravno dosledno, da sta ugotovili seštevek vrednosti vseh svojih dobav naročniku (po cenah, ki sta jih bili dogovorili med seboj), s postavko "razlika v nabavi" upoštevali, da obe nista izvedli natanko polovice posla, in se s to postavko ravno v tem izenačili, nazadnje pa upoštevali, koliko je tožnica toženki že zaračunala (toženka je banki že vse) in koliko ji je zato še upravičena zaračunati. Ko je takšno njuno skupno rekapitulacijo sprejelo sodišče prve stopnje, je tudi samo pravilno uporabilo materialno pogodbeno pravo. Čeprav sodišče prve stopnje tega ni tako kvalificiralo, je bil ta obračun, katerega vsebino je ugotovilo, po oceni pritožbenega sodišča poravnava v smislu prvega odstavka 1050. člena OZ.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe kot nepopolne - nepopolna tožba
Tožnica v pritožbi ne uveljavlja, da bi predlog za izvršbo dopolnila tako, kot izhaja iz pozivnega sklepa, že v pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odstopu zadeve pravdnemu sodišču.
ZPSPP člen 23. OZ člen 51, 51/3, 56, 56/2. ZPP člen 212.
najemna pogodba - poslovni najem - najemna pogodba za določen čas - odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - sporazumno prenehanje najemne pogodbe za poslovni prostor - konkludentno soglasje - soglasje volj - izročitev nepremičnine v posest - izročitev ključev - povrnitev materialne škode - primopredajni zapisnik - konkretiziranost trditvene podlage - zahtevek za vrnitev premičnih stvari - določenost tožbenega zahtevka - predpisana obličnost - naknadni ustni dogovor k pisni pogodbi
Pravilno pritožba navaja, da je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da lahko najemna pogodba sporazumno preneha tudi konkludentno, če najemodajalec izrecno ne izjavi, da ni prenehala. Vendar pritožbeno sodišče opozarja, da mora pri tem iz konkludentnih ravnanj izhajati jasno izražena volja pogodbenih strank, da so lahko ta ravnanja pravno relevantna v smeri zatrjevanega sporazumnega prenehanja najemnega razmerja. Pri presoji konkludentnega ravnanja je namreč bistveno, da med pogodbenima strankama obstoji soglasje volj ter da je le-to izraženo.
postopek zavarovanja - začasna odredba - stroški - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - povrnitev stroškov postopka zavarovanja - odgovor na ugovor - obrazložena vloga - ločenost izvršilnega in pravdnega postopka
Če gre za začasno odredbo, ki ni bila vložena skupaj s tožbo, gre za samostojen postopek, ki se konča z izdajo začasne odredbe in je treba odločiti posebej o stroških postopka v zvezi z začasno odredbo.
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2. ZIZ člen 272, 272/2-2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - dokapitalizacija - vplačilo poslovnega vložka
Glede na to, da že izdana začasna odredba preprečuje toženi stranki izplačilo poslovnega deleža družbi A. A., potem ni nevarnosti, da bi ji tožena stranka prenakazala vplačana sredstva družbenikov po izpodbijanem sklepu skupščine.
Če bi sodišče izdalo začasno odredbo, družbeniki ne bi dokapitalizirali tožene stranke in ne bi sanirali protipravnega stanja po drugem odstavku 502. členom ZGD-1 ter slabega ekonomskega stanja.
Glede na to, da bo po izpodbijanem sklepu skupščine ostala višina osnovnega kapitala enaka kot pred prenehanjem deleža A. A., bo tožnik ohranil svoje glasove 0,5217 % tudi, če ne bo vplačal vložka, kar bi bilo isto v primeru izdaje začasne odredbe. Za toženo stranko bi z izdajo začasne odredbe nastala hujša posledica kot za tožnika v primeru neizdaje začasne odredbe.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da terjatev tožeče stranke v višini 1.796,80 EUR ni dokazana, saj iz predloženega računa ni razvidno od katerih računov vtožuje zamudne obresti, niti zapadlost, niti plačilo le-teh in tudi ne stopnjo zamudnih obresti, kar pa tožeča stranka tudi v svojih vlogah ni navedla. Trditveno in dokazno breme pa je na tožeči stranki (7. in 212. člen ZPP). Z dokazno oceno prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče v celoti soglaša.