CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00070470
SPZ člen 11. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 60, 60/4, 299, 299/3, 309, 309/1, 310, 310/1. ZPP člen 8, 154, 154/1, 214, 285. ZTLR člen 28, 28/2, 29. ZZ člen 62, 65. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3.
uveljavljanje izločitvene pravice v pravdnem postopku - pravilno oblikovan tožbeni zahtevek - ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - priposestvovanje - prijava terjatev v stečajnem postopku - stroški pravdnega postopka
Materialno pravo določa kako mora biti oblikovan tožbeni zahtevek. ZFPPIPP glede uveljavljanja izločitvene pravice v pravdi v prvem odstavku 310. člena določa, da mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ta v primeru uveljavljanja izločitvene pravice na nepremičnini zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem ali na drug izviren način (2. točka prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP), v 2. točki določa zahtevo po ugotovitvi, da je izločitveni upnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Tožnik mora torej s tožbo zahtevati ugotovitev obstoja lastninske pravice.
Podlaga za izločitveno pravico je tako lahko le izvirno, ne pa tudi pravnoposlovno (izvedeno) pridobljena lastninska pravica. V kolikor bi tožnik svojo izločitveno pravico utemeljeval (le) na pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, bi bila takšna tožba nesklepčna.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6, 396/3. OZ člen 631.
obnova pravdnega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - trditveno in dokazno breme - dokazni standard - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - kavzalnost - odškodninska odgovornost naročnika - protipravnost - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika
Stranka mora okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti.
Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča.
spor majhne vrednosti - nesporno dejansko stanje - neizvedba naroka
Sodišče prve stopnje je v konkretnem gospodarskem sporu majhne vrednosti pravilno uporabilo prvi odstavek 454. člena ZPP in o zadevi odločilo brez izvedbe naroka. Ugotovilo je, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje, da ni drugih ovir za izdajo odločbe in da nobena izmed pravdnih strank ni zahtevala izvedbe naroka. Skladno z navedenim ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo. Predlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem (zakonitega zastopnika toženke) ne pomeni zahteve za izvedbo naroka, saj sodišče izvedbo dokaza lahko zavrne. Pravdna stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in tudi ne zadošča njen molk, iz katerega naj bi po toženkino izhajalo, da pravdni stranki nista soglašali z neizvedbo naroka. Sodišče obenem ni dolžno pravdnih strank pozivati, če se strinjajo, da se odloči o zadevi brez izvedbe naroka. Gre namreč za možnost, ki jo predvideva ZPP, pri čemer so običajno skrbne pravdne stranke dolžne poznati pravo.
pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme - zaloge - zastavna pravica - dolgoročne finančne naložbe - neunovčljivo premoženje - pomanjkljive trditve
Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za taksno oprostitev. Res je, da so zaloge obremenjene z zastavno pravico posojilodajalca, vendar pa pritožbeno ni sporno, da ima toženka tudi dolgoročne finančne naložbe v višini 71.469,69 EUR. Glede slednjih pa toženka ni podala trditev o tem, da so neunovčljive, prav tako pa ni navedla, da so nujno potrebne za poslovanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da toženka do oprostitve plačila sodne takse v višini 513,00 EUR ni upravičena.
odškodninska odgovornost države - procesna predpostavka - dopustnost tožbe
V sodni praksi uveljavljeno enotno stališče o subsidiarnosti sodnega varstva na podlagi 26. člena URS, ki od oškodovanca terja izkoriščenje vseh razpoložljivih pravnih sredstev, če mu je škoda nastala zaradi napačnih ravnanj oblastnih organov države, nima narave procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe proti državi.
Pravni interes za odškodninsko tožbo proti državi oškodovancu nedvoumno daje 26. člen URS.
Sodna praksa, ki je določila subsidiarnost odškodninskega zahtevka na podlagi 26. člena URS je zavzela prav tako enotno stališče, da je izčrpanje pravnih sredstev s strani prizadete stranke materialnopravna predpostavka odškodninskega zahtevka proti državi, ker da oškodovanec, ki trdi, da mu je škoda nastala zaradi domnevno napačne odločbe pristojnega organa, pa te odločbe ne izpodbija z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pretrga vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem organa in nastalo škodo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve
Višje sodišče pritrjuje pritožbi, da ravnanja drugotoženca v zvezi s prodajo sporne nepremičnine ni mogoče opredeliti kot "povsem transparentnega", saj ni ravnal v skladu z dogovorom o vpisu hipoteke na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, poleg tega je sam, brez sodelovanja s tožečo stranko, sklenil kupoprodajno pogodbo za eno od (treh) nepremičnin.
Vendar pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da iz komunikacije tožeče stranke z drugotožencem prek SMS sporočili ne izhaja namera drugotoženca, da bi razpolagal z nepremičnino tako, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke otežena.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - plačilo stroškov upravljanja - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni lastnik - stečajni postopek - priznana izločitvena pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da okoliščina, da je bila toženi stranki izločitvena pravica v stečajnem postopku priznana, ne spremeni dejstva, da se je na podlagi priznane izločitvene pravice v istem stečajnem postopku že pred tem na Posameznem delu stavbe v zemljiški knjigi kot lastnik vpisal B. B. Tožeča stranka bi tako morala dodatno pojasniti, zakaj oziroma na kakšni podlagi je bil vpis B. B. neveljaven, oziroma kako bi si tožena stranka lahko zagotovila vpis, saj v času priznanja izločitvene pravice stečajni dolžnik ni bil več lastnik, temveč je bil lastnik B. B.
Izgubljeni dobiček je tisti dobiček, ki bi ga lahko pogodbi zvesta stranka utemeljeno pričakovala glede na normalen tek stvari. Že ta opredelitev kaže na to, da je izračun izgubljenega dobička v določeni meri abstrakten, saj temelji na domnevi pravilne izpolnitve obveznosti nasprotne stranke. Normalen tek stvari je poslovanje v takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v preteklih obdobjih. Povedano drugače, obseg oškodovančevih poslov, ki bi ga lahko utemeljeno (torej z verjetnostjo, ki presega 50 %) pričakovali glede na normalen tek stvari, je enak obsegu oškodovančevega poslovanja v preteklih obdobjih, povečanem (oziroma zmanjšanem) za stopnjo rasti (nazadovanja) tega poslovanja v preteklih obdobjih
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - nevložitev odgovora na tožbo - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - nekonkretizirane navedbe - nesporno dejansko stanje - narok v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave
Navedbe toženk v ugovoru zoper sklep o izvršbi o neobstoju in neizkazanosti tožničine terjatve so bile premalo konkretizirane, da bi jih bilo mogoče šteti kot obrazloženo zanikanje tožničinih navedb iz dopolnitve tožbe. Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje, ni bilo potrebno izvajanje dokaza z zaslišanjem toženk.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Stališče pritožnic, da že predlog stranke za zaslišanje stranke pomeni njeno zahtevo za izvedbo naroka, je torej zmotno. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozivati pravdnih strank, da se izjavita, ali zahtevata izvedbo naroka.
pravočasnost predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za odlog plačila sodne takse - iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Tožena stranka navaja, da bi moralo sodišče pred iztekom roka stranko opozoriti na iztek roka ter jo pozvati k plačilu odložene sodne takse. Na iztek roka je sodišče prve stopnje stranko "opozorilo" z izdajo plačilnega naloga, v katerem je bil določen rok plačila. Dolžnost stranke (in ne sodišča) je, da skrbi za pravočasnost plačila v postavljenem roku. Ker je torej predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse tožena stranka vložila po izteku roka, ga je sodišče kot prepoznega pravilno zavrglo.
ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 365, 365/1, 365/1-3. Odvetniška tarifa (2015) člen 10, 10/3.
pravica do svobodne izbire odvetnika - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - potrebni stroški postopka - izbrani pooblaščenec - okoliščine konkretnega primera - potni stroški pooblaščenca stranke - odsotnost iz pisarne
Upoštevaje navedeno, merilo, da se stranki priznajo le potni stroški pooblaščenca, ki ima sedež na območju sodišča, pred katerem teče postopek, ni vedno uporabljivo. Ali ga bo sodišče upoštevalo ali ne, je odvisno od okoliščin posameznega primera. Te sodišču namreč omogočajo, da sprejme odločitev, ki je razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična, za kar se utemeljeno zavzemata tudi pritožnika. Kriterija "območja sodišča" v zvezi s povračilom potnih stroškov torej ni mogoče vedno uporabiti. Kriterij bi bil npr. uporabljiv, če bi sodišče ugotovilo, da so potni stroški odvetnika nesorazmerno visoki, stranka pa ni pojasnila, zakaj je bilo z njenega vidika ključno, da je mandatno pogodbo sklenila z odvetnikom zunaj območja sodišča, pred katerem teče postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00070726
ZZavar-1 člen 548, 548/1, 548/2, 548/3, 554. OZ člen 15, 17, 17/1, 125, 125/1, 130, 130/1, 837, 846, 846/1. ZPP člen 5, 7, 7/1, 212.
zavarovalniško posredovanje - dogovor o posredovanju - odsotnost pogodbene podlage - plačilo provizije za posredovanje - pravila obligacijskega prava - kontrahirna dolžnost - zavarovalnica - pogodba v breme tretjega - relativnost pogodbenih razmerij - pisni dogovor - poslovni običaji - informativni dokaz
Posredniška pogodba je dvostranska pogodba, ki nastane na podlagi soglasja volj udeležencev tega obligacijskega razmerja (837. člen OZ v zvezi s 15. členom OZ). Soglasja volj o sklenitvi posredniške pogodbe med pravdnima strankama v tem primeru ni bilo. Prav tako med pravdnima strankama ni bilo soglasja o kakšnem drugem poslovnem sodelovanju ali o plačilu provizije. Tožena stranka je tožeči stranki ob predložitvi ponudb za sklenitev zavarovalnih pogodb z naročitelji tožeče stranke in pooblastil naročiteljev za posredovanje, izrecno pojasnila, da od nje nima pravice zahtevati plačilo provizij.
Obveznost lahko nastane le na podlagi soglasja volj udeležencev obligacijskega razmerja ali v drugih zakonsko predvidenih okoliščinah. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da veljavni predpisi zavarovalnicam ne zapovedujejo sklenitve pogodbe o posredovanju z zavarovalnimi posredniki. Kontrahirna dolžnost zavarovalnic, da sklenejo pogodbo z zavarovalnimi posredniki v smislu prvega odstavka 17. člena OZ, ni zakonsko predvidena. Zato tudi morebitno opravljanje dejanj, ki bi pomenila izvrševanje obveznosti zavarovalnega posrednika v skladu z določilom drugega odstavka 548. člena ZZavr-1, samo po sebi za zavarovalnico, ki ni naročitelj posredovanja, ne ustvarja nobenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da četudi sta se tožeča stranka kot zavarovalni posrednik in zavarovanec kot naročitelj v njuni medsebojni pogodbi dogovorila, da zavarovanec zavarovalnemu posredniku ni dolžan plačati provizije ter da bo slednjo zavarovalnemu posredniku plačala zavarovalnica, to za zavarovalnico ne ustvarja nobenih obveznosti. Pogodba v breme tretjega, namreč tretjega ne veže (prvi odstavek 130. člena OZ). Pogodba zaradi relativnosti pogodbenih razmerij ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (inter partes) in ne erga omnes (prvi odstavek 125. člena OZ).
Ni nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposreden zahtevek zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije v primerih, ko med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico ni sklenjen noben dogovor o sodelovanju in niti ni kasnejše privolitve zavarovalnice k plačilu provizije. Iz določila 554. člena ZZavar-1 ne izhaja, da v kolikor pisni dogovor o plačilu provizije za posredovanje med zavarovancem in zavarovalnim posrednikom ne bi bil sklenjen, je slednjo dolžna po zakonu plačati zavarovalnica. Takšna širitev določila ni dopustna. Iz navedenega določila namreč zaradi varstva zavarovanca kot šibkejše stranke, izhaja le, da če se zavarovanec in zavarovalni posrednik o plačilu provizije ne dogovorita pisno, zavarovalni posrednik slednje od zavarovanca ne more zahtevati. To določilo v ničemer ne posega v splošno določilo 837. člena OZ, ki določa, da je naročitelj dolžan plačati provizijo, temveč le dodatno, zaradi varstva zavarovanca, določa pisno obliko dogovora o plačilu.
Dejstva, da določeno ravnanje v določenem „prostoru“ predstavlja poslovni običaj v skladu z določilom 212. člena ZPP zatrjevati stranka, ki se na obstoj poslovnih običajev sklicuje. Običaj je ravnanje, ki velja v določeni družbi za ustaljeno in predstavlja pravila ravnanja, katerih vsebino in sankcije oblikuje družba. Običaj se oblikuje šele, ko se določeno ravnanje v pravnem prometu pojavlja skozi daljše časovno obdobje in se pogosto ponavlja.
ZIZ člen 141, 141/4, 141/5, 144, 144/1, 144/2, 239, 270, 270/1, 270/2, 270/3, 271, 271/1, 271/1-4. OZ člen 34, 34/2, 38, 38/1, 106, 395, 395/1, 433, 433/1, 619, 642.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved izplačila - poslovna odškodninska odgovornost - prenos dejavnosti - solidarna odgovornost - verjetno izkazana terjatev - nevarnost uveljavitve terjatve
Sodišče je verjeten obstoj terjatve iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti oprlo na ugotovitev, da izjava prve toženke v dopisu z dne 31. 8. 2021 potrjuje, da ne bo več izpolnjevala svojih pogodbenih obveznosti. V skladu s 106. členom OZ je tak dopis pravilno štelo kot ravnanje, iz katerega je jasno, da prva toženka svojih pogodbenih obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnila. V posledici nastopa takšnih okoliščin ima upnik pravico odstopiti od pogodbe, ne da bi dolžniku dal primeren dodatni rok za izpolnitev obveznosti. Z odstopom od pogodbe upnik pridobi (odškodninsko) terjatev zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti.
Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi sodišču omogoča, da lahko o verjetnem obstoju relevantnih dejstev sklepa že na podlagi drugih, manj prepričljivih dokaznih sredstev od postavitve sodnega izvedenca. Dokazne listine tožnic niso brez dokazne vrednosti, kot trdi prva toženka. Še zlasti, če prva toženka zoper vsebino njihovih postavk ne poda nobenih konkretnih ugovorov in jim vnaprej odreka dokazno vrednost zgolj iz razlogov, ker izvirajo iz sfere tožnic, so brez podpisa in ne vsebujejo obrazložitve podatkov. Navedbe in dokazi tožnic so takšni, da omogočajo preizkus, zato višje sodišče zavrača pritožbeni očitek, da prva toženka konkretnega ugovora zoper njihovo vsebino ni mogla podati.
Dejstva, ki kažejo na nevarnost, da bo dolžnik s svojim premoženjem ravnal tako, da bo preprečil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve, mora sodišče ocenjevati kot celoto in ne zgolj vsakega posameznega dolžnikovega ravnanja posebej. Če bi ravnanja prve toženke ocenjevali vsakega zase, kot si to prizadeva pritožnica, bi se bilo mogoče še strinjati z oceno, da vsako posebej ne izkazuje nevarnosti. Vendar pa, gledano nanje kot na celoto, takega zaključka po presoji višjega sodišča ni mogoče napraviti. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da je v presojo vključilo celotno postopanje prve toženke in ga pri presoji nevarnosti ovrednotilo skupaj s postopanjem druge toženke in v luči vseh okoliščin obravnavane zadeve.
primeren dokaz - primernost dokaza - dokaz z zaslišanjem - ustni dogovor - podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - ugovor pobota - pobotna terjatev - zastarana terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa
Dokaz z zaslišanjem udeležencev ustnega dogovora je povsem (pogosto celo edini) primeren dokaz za dokazovanje soglasja volj pri ustnem dogovoru.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu zahteva aktivno angažiranje strank tudi v smeri (vsebinskega) izjavljanja o trditvah in dokazih nasprotne stranke in ne zgolj njihovega ocenjevanja ter jasno predstavitev spornega razmerja iz nasprotne plati. V postopku na prvi stopnji bi se trditve in dokazi tožeče stranke lahko izkazale za pomanjkljive in nezadostne le, če bi jih tožena stranka uspela izpodbiti oz. zasejati dvom vanje z ustreznimi nasprotnimi trditvami in dokazi, česar pa ni storila.
Pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja pobotnih terjatev je nerelevantno, ali je tožena stranka uveljavljala procesni ali izvenpravdni pobot. Stranka zaradi načina, na katerega je uveljavljala pobot, ne more biti v drugačnem materialnopravnem položaju. Za ugotovitev, ali so se stekli pogoji za pobot, je tudi nepomembno, kdaj je dana pobotna izjava, oz. uveljavljen pobotni ugovor.
Zastaranje terjatve ne pomeni njenega neobstoja, saj terjatev kljub zastaranju obstaja še naprej, z zastaranjem nastopi le njena neizterljivost. Zato ni nikakršne ovire, da se v sodbenem izreku o procesnem pobotnem ugovoru lahko ugotovi obstoj tudi zastarane terjatve in opravi pobot.
Datum izstavitve računa je nerelevantnega pomena za ugotovitev začetka teka zastaralnega roka. Zastaranje namreč začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti - posebna krajevna pristojnost - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode - škodljiva posledica
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz tožničine (sicer dokaj skope) trditvene podlage izhaja, da je bilo škodno dejanje storjeno oziroma je škodljiva posledica nastala v A. v Prekmurju, tj. na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, kjer naj bi toženci tožnici protipravno odvzeli premično premoženje in protipravno opravili primopredajo njene posesti. Pritožničino stališče, da je škodljiva posledica nastala na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer ima tožnica sedež, ni utemeljeno.
OZ člen 59, 59/2, 462, 792, 792/2, 801, 801/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - prevzem in kontrola blaga - izpolnitev pogodbene obveznosti - COVID-19 - zaščitna oprema - postavitev izvedenca - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist
Noben izmed obeh laboratorijev, na katerih rezultate se je sklicevala tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje, ni bil postavljen v obravnavanem postopku, temveč gre za strokovni mnenji, pridobljeni pred pravdo. Tovrstna strokovna mnenja imajo po ustaljeni sodni praksi položaj strokovno argumentiranega dela strankinih navedb. To pomeni, da ima nasprotna stranka pravico izpodbijati ugotovitve predpravdnega izvida s pomočjo v postopku postavljenega izvedenca; nasprotno, zavrnitev takega dokaznega predloga z argumentom, da se je sodišče o nasprotnem dejstvu že prepričalo na podlagi predpravdnih strokovnih mnenj, pomeni kršitev strankine pravice do izvajanja dokazov v svojo korist.
V sklepu o predlogu za začasno odredbo mora sodišče navesti zadostne dejanske razloge, ki utemeljujejo odločitev o (ne)utemeljenosti predloga. Gre za takšne razloge, da pritožbenemu sodišču omogočajo opraviti pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071080
SPZ člen 142, 142/2.
sklep o zavrženju tožbe - pravni interes za tožbo - hipoteka - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - hipotekarna tožba - neuspešna izvršba - res extra commercio - stvar izven pravnega prometa - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da ni podanega personalnega sovpadanja (identitete) dolžnika iz notarskega zapisa in posledično izvršilnega postopka, saj izvršilni naslov, ki je nastal v temeljnem razmerju, ne more vplivati na razmerje med imetnikom pravice hipotekarnega zavarovanja in tretjo osebo kot kasnejšim pridobiteljem hipoteke. Drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika namreč jasno določa, da tudi neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, učinkuje proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - domneva priznanja dejstev - nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v tem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da račun z navedeno oznako ne obstaja, da ne obstaja naročilo za opravljeno storitev in da storitev ni bila nikoli opravljena. V dopolnitvi tožbe je tožnica celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino iztoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar toženka na to vlogo ni odgovorila. Ker so bile toženkine prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane ter so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se dejstva, s katerimi tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člen ZPP).