Ker je bil plačilni nalog napačno vročen mld. dedinji namesto njeni materi (zakoniti zastopnici), rok za plačilo sodne takse še ni začel teči in domneva o umiku pritožbe torej ne pride v poštev.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Delodajalec prevzemnik zato ne sme ponujati delavcu v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, če pa jo podpiše, je taka pogodba v nasprotju z zakonom. V konkretnem primeru je tožnica podpisala sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z bivšim delodajalcem in s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Zato ne moremo govoriti o dejanskem prevzemu in tožena stranka ni bila delodajalec prevzemnik tožnice po določbi 73. člena ZDR.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožena stranka je v spornem času zaradi slabih gospodarskih razmer ugotovila upad prihodkov iz oglaševanja in zmanjšanje naročnikov, zaradi česar je ukinila samostojni službi računovodstva in financ ter izvedla organizacijske spremembe v posameznih uredništvih. Sprejela je novo sistemizacijo in organizacijo delovnih mest in delovno mesto redaktorja ukinila. Tožnik je bil pred odpovedjo novinar redaktor v uredništvu športa. Opravila, ki jih tožnik po odpovedani pogodbi ni več izvajal, so se razdelila na ostale zaposlene novinarje in urednike. Tožena stranka je imela zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov. Tožniku je bila ob odpovedi v novi pogodbi za delovno mesto urednika III ponujena ustrezna zaposlitev, za katero se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot za prejšnje delovno mesto, pri čemer je za presojo takšne ponudbe tudi pomembno, da se tožniku višina osnovne plače ni v ničemer spremenila.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pisna izjava priče
Neupoštevanje zahteve stranke po neposrednem zaslišanju priče, ki je podala pisno izjavo, predstavlja kvečjemu relativno procesno kršitev, ki v sporih majhne vrednosti ni upoštevan pritožbeni razlog.
poslovni razlog - vročitev odpovedi - sodelovanje sindikata - utemeljen razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Četudi tožena stranka o nameravani odpovedi ne bi obvestila sindikata (tožnik ni dokazal, da je podal zahtevo, da se obvesti sindikat), ne gre za takšno kršitev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
umik predloga za izvršbo – postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka
Ker je upnik predlog za izvršbo umaknil po tem, ko je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ, bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oz. zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, da odloči o umiku upnikovega predloga za izvršbo oz. smiselno o umiku tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 441. člena ZPP ter o stroških postopka.
plačilo nadomestila plače za bolniški stalež – višina - izvedenec
Tožena stranka tožniku v spornem času ni izplačevala v celoti pripadajočih prejemkov iz naslova nadomestila plače in regresa za letni dopust, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike premalo izplačanega nadomestila plače oziroma nadomestila za bolniški stalež ter regresa za letni dopust utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri prisojenih mesečnih razlikah nadomestila plače za sporno obdobje ter regresa za letni dopust pravilno izhajalo iz podatkov izvedeniškega mnenja, pri čemer je iz izreka izpodbijanega dela sodbe razvidno, da gre za obračun posameznih zneskov v bruto višini, od katerih je tožena stranka dolžna odvesti predpisane prispevke in dohodnino ter tožniku izplačati neto zneske.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Sodbo ali sklep, izdan v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca – neizplačana plača
Tožniku plača (ki bi morala biti izplačana najkasneje 5. dne v mesecu za pretekli mesec) za vtoževane mesece ni bila izplačana v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je bil podan zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz razloga iz četrte alineje prvega odstavka 112. člena ZDR. Posledično je tožnik upravičen do vtoževane odškodnine za izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka in odpravnine.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/4, 277, 277/2, 318, 318/1.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – rok za odgovor na tožbo – samostojni podjetnik
Vročitev tožbe toženi stranki (s.p.) v odgovor je bila opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 141. člena ZPP, ki določa, da se, v kolikor subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona (med te subjekte spada tudi samostojni podjetnik) pisanja ni možno vročiti na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi na način iz tega člena (to je 141. člena ZPP), s tem, da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec na naslovu, ki je vpisan v register, sicer ima predalčnik, vendar je le-ta neuporaben. Zato je vročevalec vročitev lahko opravil na podlagi drugega odstavka 141. člena kot takoimenovano neosebno vročitev, dejansko pa jo je opravil na podlagi določbe 142. člena ZPP o osebni vročitvi. Vročevalec je na ovojnici, ki vsebuje tožbo s pozivom na odgovor, posebej označil, da naslovnik nima predalčnika (namesto, da bi pravilno označil, da je predalčnik neuporaben), kar pa ni vplivalo na pravilnost vročitve. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je bil izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP.
Dejstvo, da je tožnica brezposelna ne pomeni, da sodišče ne sme preverjati resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Če v njih dvomi, jih po uradni dolžnosti preveri.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo – dodatek k plači
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
Skladno z določbo 3. odst. 16. čl. ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. To pomeni, da delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka po 65. čl. ZDDO na delovnih mestih (formacijskih dolžnostih), na katerih ta dodatek ni opredeljen.
Odločitev o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka ni bila izpodbijana in je že postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sicer v preostalem delu ugodilo tožeči stranki, upoštevaje že pravnomočno odločitev o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka, pa znaša uspeh tožeče stranke glede na vtoževani znesek 48,14%.
javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, s katero je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev prve tožnice.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da prva tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto profesor, in sicer za določeno obdobje do vrnitve odsotne delavke. Pogodbo je tožeča stranka podpisala, hkrati pa je podpisala tudi izjavo, da potrjuje, da je prejela v proučitev pisni predlog pogodbe. Druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer je bil zapisan določen čas sklenitve in prenehanja (od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012), tožeča stranka ni podpisala, temveč je podpisala le izjavo, da potrjuje, da je prejela v podpis pogodbo o zaposlitvi. Ta (druga) pogodba o zaposlitvi za določen čas tako ni bila podpisana s strani tožeče stranke in zato tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje na podlagi poteka roka, določenega s to pogodbo. Tožeči stranki je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito in je, na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, trajalo do vrnitve odsotne delavke. Za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so odločilne okoliščine, ki so znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Tožniku je že bila dokončno in pravnomočno priznana pravica do invalidske pokojnine, zato je toženec zahtevo za priznanje višje pokojnine utemeljeno zavrgel.
Ker toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da mora toženec tožniku vrniti štipendije, kot je bilo to dogovorjeno s poravnavo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074640
OZ člen 458, 480, 480/1, 662, 663, 663/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1.
gradbena pogodba – prodajna pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – prevara – izločitev izvedenca – drug izvedenec
Tožena stranka kot investitor in prodajalec ni odgovorna neposredno na podlagi zakona, temveč na podlagi prodajne pogodbe, s katero je prevzela odgovornost za solidnost gradbe.
Potek jamčevalnega roka je upošteven le na podlagi ugovora tožene stranke in nanj sodišče torej ne pazi po uradni dolžnosti.
Izvedenčev zapis ocen, ki v mnenje ne sodijo in navedba več napak, kot jih vtožuje tožeča stranka, ni okoliščina, ki bi zbujala dvom o pristranskosti.
ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - zastavni upnik - vrstni red terjatev
Izvršilno sodišče je dolžno povabiti na razdelitveni narok poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisa in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnega premoženja (drugi odstavek 207. člena ZIZ). V vabilu mora sodišče te osebe tudi opozoriti, da lahko samo na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red (tretji odstavek 207. člena v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ).