ZPP člen 39. ZST-1 tarifna številka 1132. ZIZ člen 42.
sodna taksa za revizijo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Pri določitvi višine sodne takse za revizijo sodišče upošteva vrednost glavnega zahtevka. Kadar stranka predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz razlogov, da ji sodna pošiljka ni bila vročena, mora o tem zatrjevati dejstvo in predlagati dokaz.
KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje napad na informacijski sistem
Tožnica je skupaj s sodelavko vdrla v informacijski sistem delodajalca ter neupravičeno natisnila dokumente iz računalnika sodelavke, ter nekatere (dokumente) odnesla iz prostorov delodajalca. S tem ravnanjem je storila kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja napada na informacijski sistem iz določbe 221. člena KZ-1, zaradi česar je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074645
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 151, 152, 153.
sklenitev pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – škoda zaradi neupravičenega odstopa od pogajanj – obrazloženost stroškovne odločitve – stroški začasnega zastopanja
Stranka, ki je vstopila v pogajanja, ni omejena pri odločanju, ali bo sklenila pogodbo ali ne. Je pa z vstopom v pogajanja zavezana k posebnemu ravnanju, k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožeči stranki ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti pogodbo, ji posredovala idejni projekt prenove prostorov in pri njej celo naročila izvedbo elektroinštalacijskih del skladno s prej pripravljenim idejnim projektom, k sodelovanju pri izvedbi pa napotila tudi svojega pogodbenega partnerja, ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na naknadno pridobljeno oceno stroškov investicije oziroma napačne kalkulacije tožene stranke.
Umik je takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in torej tudi niso nastali v tem času nobeni stroški. Umik ni takojšen, če je tožeča stranka še opravila kakšno pravdno dejanje, npr. vložila pripravljalno vlogo.
V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56, 56a, 55, 55/1, 55/1-12.
delno poplačilo terjatve – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja – ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - procesni sklep – procesno nasledstvo
Bistvo obravnavane pritožbene graje nove dolžnice je njeno izpostavljanje možnosti, da je bil del upnikove terjatve v pred smrtjo prvotnega dolžnika vodenem izvršilnem postopku že poplačan, čeprav pritožnica s podatki o višini poplačila niti ne razpolaga. S tako vsebino pritožbene graje pritožnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je, kot že obrazloženo zgoraj, zgolj procesni sklep. Pri izpostavljenih pritožbenih navedbah gre namreč po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 236, 236/4, 240, 241, 241/1-1, 241/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor nasprotnega udeleženca - overjene izjave sosedov - pravni naslov za lastniško posest
Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.
Izpolnitvena obveznost lizingojemalca se spremeni v odškodninsko (plačilo že zapadlih obrokov z zamudnimi obrestmi, plačilo diskontiranih nezapadlih obrokov na čas prenehanja pogodbe ter plačilo stroškov, vse zmanjšano za vrednost predčasno vrnjenega predmeta). Ta obveznost je zapadla v plačilo z dnem, ko je pogodba zaradi odstopa prenehala veljati.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi, tudi če je bil prepričan, da sta delavca dobavljeno blago, to je brusne trakove, štela in da sta tako preverila količino prevzetega blaga, moral kot njun nadrejeni vodja skladišča pred podpisom dobavnice preveriti, ali se količine ujemajo, ne pa da se je zanašal na sodelavca in štel, da ni nobenih odstopanj in da prevzete količine ustrezajo podatkom iz dobavnice, o tem pa od delavcev tudi ni zahteval nobenih pojasnil. Tožnik se svoje odgovornosti za pravilno in natančno delo v zvezi s prevzemom blaga ne more razbremeniti s sklicevanjem na domnevne opustitve sodelavcev, niti na neustrezno prakso in dobavo brusnih trakov direktno v brusilnico po naročilu sodelavca, saj bi tudi o tem moral vsaj obveščati nadrejene, zlasti glede na njegove zadolžitve na delovnem mestu „vodja skladišča“. Tožnik je s takšnim svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
izbris zaznambe spora - predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - pravočasnost predloga - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Pogoji za predlagani izbris zaznambe spora so izpolnjeni, saj nasprotni udeleženec ni v roku iz prvega odstavka 82. člena ZZK-1 predlagal vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, prav tako pa po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe spora, še ni bila opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
plačilo razlike plače – obveznost plačila - sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
Tudi tožnik je – zaradi nezakonite razporeditve in prikrajšanja pri plači v preteklem obdobju – upravičen do vseh pravic, ki mu jih kot javnemu uslužbencu daje ZKDPZJU. Ponovna vključitev v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ni več mogoča, ker tožnik ni več javni uslužbenec (tožnik se je upokojil), to pa ne pomeni, da ni mogoče urediti stanja za nazaj za sporno obdobje, ko je tožnik imel pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in tožniku izplačati sredstva, do katerih je še upravičen.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nesreča - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - valorizacija plačanega dela odškodnine
Ob ugotovitvi, da je bilo v prometni nezgodi na Hrvaškem poleg motornih koles, registriranih v Republiki Sloveniji, udeleženo tudi osebno vozilo, registrirano v Republiki Hrvaški, je pravilna odločitev, da je potrebno glede Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, uporabiti pravo Republike Hrvaške.
Tožnikov zahtevek, ki se nanaša na plačilo odškodnine, je denarni tožbeni zahtevek. Za tožbo, s katero stranka uveljavlja denarni tožbeni zahtevek, pa z ozirom na določbe taksne tarife ZST-1 plačilo sodne takse ni predvideno.
podjemna pogodba – plačilo podjemnine – opravljen posel po delih – plačilo po obrokih
Naročnik posla ni dolžan izplačati plačila, preden podjemnik ne izpolni svoje obveznosti (doseže končnega rezultata). Drugačna je le situacija, kadar se posel opravlja po delih in pridobi podjemnik pravico do plačila za tisti del posla, ki je opravljen in s strani naročnika prevzet.
Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da „kasiranje“ denarja mimo blagajne (torej brez evidentiranja prodaje in s tem izdaje računa), že samo po sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je pri poslovanju z denarjem nujno, ne glede na višino zneskov. Res je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena preko 30 let, vendar pa dolžina delovne dobe in dejstvo, da v tem času ni bila disciplinsko obravnavana zaradi kršitev delovnih obveznosti, ni takšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v zatrjevanje tožene stranke, da je izgubila zaupanje v tožnico in da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno do izteka odpovednega roka, saj je tožnica v zelo kratkem obdobju kar trikrat storila hujšo kršitev delovne obveznosti. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla - izrek sodbe - pravna praznina glede prometa s kmetijskimi zemljišči v času od 28.3.2003 do 16.4.2003
Zmotno je stališče, da pravnomočna sodba, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomeščati odobritve pravnega posla. V določbah ZZK-1 namreč ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo, da odobritev ni potrebna, če izrek sodbe tega ne vsebuje.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-266/98 z dne 28.2.2002 razveljavilo III. Poglavje ZKZ. V času od 28.3.2003 do 16.4.2003, ko so začele veljati spremembe ZKZ, pravila glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči niso veljala; obstajala je pravna praznina, promet s kmetijskimi zemljišči je bil prost vseh omejitev.