OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068973
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/1, 358, 358-5. OZ člen 3, 4, 5, 8, 9, 287, 287/2, 287/3, 287/4, 288, 342, 344, 346, 371, 372, 375, 378. ZOR člen 10, 11, 12, 15, 15/1, 17, 279, 312, 313, 367, 369, 371, 394, 399, 399/1, 400. ZDP člen 5, 5/2.
pravica do izjave – jamstva v dokaznem postopku – dokaz z izvedencem – obračun višine terjatve – zastaranje – splošni zastaralni rok – zastaranje stranskih terjatev – delno plačilo – vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja – obrestne obresti – terjatev v tuji valuti – valutna klavzula – zamudne obresti – pogodbena obrestna mera – obrestna mera za devizne vloge na vpogled
Neutemeljenost očitka kršitve jamstev v dokaznem postopku izhaja že iz golega dejstva, da sodišče prve stopnje dokaza z izvedencem ni izvajalo, saj ga toženec tudi ni predlagal.
Ni mogoče uporabiti zakonske obrestne mere za zamudne obresti, ki tečejo od t. i. nepristnih terjatev v tuji valuti oziroma od terjatev, katerih vrednost je bila zavarovana z valutno klavzulo, saj je v obdobju od 25. 6. 1991 do 23. 4. 1999 ZDP v drugem odstavku 5. člena določal, da se plačila po pogodbah med domačimi osebami na ozemlju Republike Slovenije izvršujejo izključno v domači valuti po tečaju, ki je veljal na dan plačila, če se pogodbeni stranki nista dogovorili drugače. Takšnega (posebnega) dogovora stranki v postopki nista zatrjevali, zato navedena določba zapolnjuje materialnopravno vsebino njunega siceršnjega dogovora o zavarovanju realne vrednosti terjatve z valutno klavzulo.
Uporaba valorizacijskega faktorja zakonskih zamudnih obresti za terjatve v domači valuti predstavlja kršitev dogovorjene valorizacije. Dopustitev upniku, da pred plačilom obveznosti pretvori svojo nepristno devizno terjatev v SIT in od tedaj dalje zahteva zakonske zamudne obresti kljub temu, da tega z dolžnikom ni izrecno dogovoril, bi zato pomenilo, da je sicer dogovorjeni način valorizacije samovoljno, mimo dogovorjenega pogodbenega statuta (s katerim je bila urejena vsebina obveznosti za čas od njenega nastanka do prenehanja), zamenjal za drug (nedogovorjeni) način valorizacije. V času, ko je zakonska obrestna mera vsebovala tudi zelo visok valorizacijski (in penalni) faktor, bi imelo takšno enostransko ravnanje upnika bistveno drugačne posledice za višino pogodbene obveznosti dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073993
OZ člen 131, 149. ZVZD člen 5, 6, 7.
nesreča pri delu – nesreča na gradbišču – odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost – opustitev ukrepov varstva pri delu – deljena odgovornost – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Delodajalec, ki je odgovoren za organizacijo varnega dela, ne bi smel tolerirati ravnanja delavcev, ki so cevi dvigovali na nepravilen način, če se je to dogajalo že pred obravnavano nesrečo in je za to vedel.
priposestvovanje - stvarna služnost - nepravo priposestvovanje služnosti - nastanek služnosti z zakonom
V obravnavani zadevi gre za nepravo priposestvovanje služnosti. Sodišče prve stopnje je zato svojo odločitev oprlo na zmotno materialnopravno izhodišče, da bi morala tožnika služnost izvrševati v dobri veri 20 let. Bistvena razlika med pravim in nepravim priposestvovanjem je ravno v tem, da se pri nepravem priposestvovanju ne zahteva dobra vera priposestvovalca. Zadošča že, da se stvarna služnost dejansko izvršuje in da način izvrševanja ni nepošten.
Začasne odredbe se izdajajo po pravilih ZIZ, po katerih se odločbe praviloma izdajajo brez naroka, zato je v tem primeru izključena smiselna uporaba določb, ki sodišču nalagajo materialno procesno vodstvo.
S predlagano začasno odredbo želi tožnik začasno regulirati med pravdnima strankama v tožbi opisano pravno razmerje in se z njo ne zavaruje vtoževana denarna terjatev oziroma bodoča izvršba vtoževane denarne terjatve, s čemer namen zavarovanja uveljavljane denarne terjatve ne bi bil dosežen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah pred vožnjo – odškodnina za premoženjsko škodo – pomoč družinskega člana – osebne lastnosti oškodovanca
Osebne lastnosti oškodovanca, če pred tem niso bile manifestne na način, da bi oškodovancu povzročale težave, ni mogoče šteti kot podlago za deljeno vzročnost.
Sodišče prve stopnje je v okviru odškodnine za strah pravilno upoštevalo strah pred avtomobili in udeležbo v prometu.
Bližji svojci so si dolžni pomagati, vendar s tem ni mišljena pomoč, ki je potrebna zaradi škodnega dogodka, za katerega je odgovorna tretja oseba.
Materialno procesno vodstvo se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu, trditvenemu ali dokaznemu, ne zadosti, saj le-tega ne nadomešča, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. V danem primeru pa bi tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti glede na trditve, ki jih je podala tožena stranka, morala vedeti, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila.
Dejstvo, da gre za poslovni objekt z veliko lastniki, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je varnostno-receptorska služba potrebna za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta. Tožeča stranka bi morala pojasniti, zakaj je fizično, protivlomno in protipožarno varovanje objekta potrebno, da se objekt lahko uporablja in da deluje v skladu z njegovim namenom.
V zvezi z dokazovanjem obstoja dejstva, ki izhaja že iz listinskih dokazov, sodišču ni potrebno izvesti ostalih predlaganih dokazov, ki jih je stranka predlagala v dokaz tega dejstva. Tožena stranka pa tudi ni podala konkretnih trditev o tem, kaj naj bi predlagane priče izpovedale oziroma na kakšen način bi ovrgle listinske dokaze, ki potrjujejo trditve tožeče stranke, da je sporni avans plačala pravočasno in izpolnila ostale obveznosti po pogodbi.
Tožena stranka je sklenila pogodbo, s katero se je zavezala dobaviti določeno plovilo v določenem roku. Pri tem je sama izbrala izvajalca oziroma izdelovalca plovila in je za izbiro tudi odgovorna. V kolikor je prišlo do zamude s strani izdelovalca, to ne more bremeniti tožeče stranke.
Izgubljeni dobiček je kategorija škode, ki jo ni mogoče dokazati z absolutno gotovostjo, temveč le z večjo ali manjšo verjetnostjo. Tožeča stranka je s predloženimi najemnimi pogodbami z zadostno verjetnostjo dokazala dobiček, ki je bil izgubljen zaradi nedobave plovila v dogovorjenem roku. Ali bi bile navedene najemne pogodbe dejansko tudi realizirane, pa za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo izgubljenega dobička, glede na njegovo naravo, niti ni odločilnega pomena.
Ker tožeča stranka ni izročila bančne garancije in ker garancijski rok še ni potekel, tožena stranka utemeljeno zadržuje znesek v višini zadržane varščine, kar pomeni da terjatev tožeče stranke v navedeni višini še ni zapadla.
Ker tožena stranka ni podala trditev, iz katerih bi izhajalo, da si je nemudoma po prevzemu izpolnitve oziroma začetku uporabe objekta (pri čemer niti v pritožbi ne pove, od kdaj je objekt v uporabi), pridržala pravico do pogodbene kazni, navedeno pa ne izhaja niti iz predložene dokumentacije, pobotni ugovor iz naslova pogodbene kazni ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077338
OZ člen 154, 154/2, 171, 179, 185. ZPP člen 14.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – neobstoj trajnih posledic – pravnomočna obsodilna sodba – identično dejansko stanje
Pravdno sodišče je glede ugotovitve tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo. Toženec zato v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka razen ugovora obstoja deljene odgovornosti ne more več uspešno uveljavljati določenih ugovorov, ki se tičejo vprašanja protipravnosti njegovega ravnanja, (ne)obstoja vzročne zveze med njim in nastankom škode ter (ne)obstoja njegove prištevnosti ali krivde.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0070866
ZMZPP člen 63, 63/1. ZPP člen 18, 18/3, 82, 82/2, 82/2-5, 440.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča – premoženje v tujini – pristojnost za izvršbo - pristojnost za vodenje izvršbe - razveljavitev plačilnega naloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrženje predloga za izvršbo - začasni zastopnik
Za dovolitev in opravo izvršbe, ki se bo opravljala v tujini ali ki se zato, ker dolžnik v RS nima premoženja ali dohodkov, na katere bi bilo mogoče poseči z izvršbo, v RS ne bo opravljala, slovensko sodišče ni pristojno. Možnost, da se bo dolžnik kdaj v prihodnosti nahajal v RS in bo v prihodnosti imel v RS prihodke ali premoženje, na katerega bo mogoče poseči z izvršbo, ne zadošča za vzpostavitev pristojnosti sodišča RS.
Pomanjkanja pristojnosti sodišča RS ni mogoče sanirati s postavitvijo začasnega zastopnika dolžniku.
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, kjer gre za kombiniran sodni postopek, ki je sestavljen iz postopka za izdajo plačilnega naloga in postopka dovolitve izvršbe, mora torej sodišče, če ugotovi, da ni podana pristojnost sodišča RS, razveljaviti opravljena procesna dejanja, razveljaviti izdan sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavreči.
V skladu z šestim odstavkom 236.a člena ZPP sodišče mora izvesti zaslišanje priče, ki je podala pisno izjavo, če tako zahteva katera od strank. Sodišče prve stopnje je kljub zahtevi tožene stranke, da se priče neposredno zaslišijo, svojo odločitev oprlo na pisne izjave prič, ne da bi jih poprej zaslišalo. Zaradi navedenega je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z šestim odstavkom 236.a člena ZPP.
podredni zahtevek – obstoj pravde – predlog za izdajo dopolnilne sodbe – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – nepremičnina v družbeni lastnini – pogodbeno dogovorjena uporaba nepremičnine
Pritožbeni očitek tožnikov, da sodišče sploh ni odločilo o podrednem zahtevku (na izstavitev ZK listine), je treba šteti kot njun (konkludenten) predlog za izdajo dopolnilne sodbe.
Po pravilih gradnje na tujem svetu ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice, če je šlo za zemljišče v družbeni lastnini.Te določbe ne pridejo v pošev, kadar je med lastnikom zemljišča in graditeljem obstajal dogovor o uporabi zemljišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0065296
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 557. ZPP člen 339, 339/1.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – pogodba o dosmrtnem preživljanju – delitev skupnega premoženja – zaščitena kmetija
Delo, kot konstitutivni element za nastanek skupnega premoženja, sestavlja katerakoli pojavna oblika preko katere se ustvarja neka vrednost. Delo zakoncev ni nujno skupno, za delo se tudi ne šteje zgolj tisto, ki prinaša neposredne finančne koristi, ampak je delo tudi vsaka dejavnost zakonca, ki je namenjena zadovoljevanju raznovrstnih potreb družine, vzgoje in varstva otrok, vodenje gospodinjstva, delo v zvezi z vzdrževanjem premoženja ali povečanjem njegove vrednosti ter pomoč drugemu partnerju, pri čemer se delo ne ocenjuje v skladu z njegovo tržno vrednostjo.
Skupno premoženje je tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, s tem, da je po nekaterih stališčih, ki izhajajo iz sodnih odločb, potrebno tudi to, da sta obveznosti iz pogodbe izpolnjevala oba zakonca. Pritožbenemu sodišču se zdi stališče, ki ne zahteva izpolnjevanja s strani obeh zakoncev, pravilnejše. Drugače bi bilo le v primeru, če bi se na primer preživljanje izplačevalo iz posebnega premoženja preživljalca in obveznosti po pogodbi tudi ne bi terjale njegovega večjega delovnega prispevka, ki bi vplival na siceršnji njegov prispevek v življenjsko skupnost z njegovim zakoncem.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas – nadomeščanje odsotnega delavca – poskusno delo
Tožena stranka je v pogodbi o zaposlitvi za določen čas kot razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas navedla nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta, medtem ko je ta delavka nastopila porodniški dopust šele 5 mesecev kasneje, kar kaže na to, da navedeni razlog v trenutku sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni obstajal. Dejanski razlog sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico je bilo dejstvo, da bi pri uporabniku preverili ali je tožnica sposobna samostojno opravljati delo na delovnem mestu „strokovni sodelavec v regulativi“, kar kaže na to, da je tožena stranka s sklepanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas v bistvu nadomeščala institut poskusnega dela iz 125. člena ZDR. Ker poskusno delo v 52. členu ZDR ni navedeno med razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tako nadomeščanje dogovora o poskusnem delu s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas nezakonito. Ker na strani tožene stranke za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnico ni obstajal zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je tožena stranka s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z 52. členom ZDR, zato je v skladu s 54. členom ZDR prišlo do transformacije delovnega razmerja za določen čas v nedoločen čas.
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - prezadolženost – upnik kot predlagatelj postopka osebnega stečaja
Ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka je predlagateljica kot upnica imela terjatev do dolžnice, dolžnica pa je to terjatev dolgovala več kot dva meseca, zato je na podlagi 3. točke 231. člena ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnico.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – izvršljiv notarski zapis – obrazloženost ugovora – zavrnitev dokaznega predloga
Dolžniki so po mnenju pritožbenega sodišča dovolj konkretno navedli, kdo se je dogovarjal z upnikom o podaljšanju roka za poplačilo kredita in kakšna je bila vsebina tega dogovora. Kljub temu, da iz besedila izvršljivih notarskih zapisov izhaja, da so spremembe možne le v pisni obliki, in klub zanikanju upnika, da je bil sklenjen takšen dogovor, ni mogoče vnaprej izključiti možnosti,da bi se z zaslišanjem strank lahko izkazale ugovorne navedbe dolžnikov kot resnične, kar pa bi lahko vplivalo na odločitev o njihovem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
prometna nesreča - protipravnost – prevelika hitrost – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Nosilni očitek o protipravnem ravnanju je, da je zavarovanec vozil nad dovoljeno hitrostjo. Sodišče je ravnalo pravilno, ker se je glede tega vprašanja oprlo na izvedenčeve ugotovitve, ne pa na subjektivne ocene prič.
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku sicer za celo obveznost, kljub temu pa upnik te terjatve ne more prejeti trikrat, saj obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni.