Izrek sodbe, s katerim se odpravi odločbi o tem, da tožnik nima pravice do izplačila invalidske pokojnine in nima pravice do varstvenega dodatka, in hkrati zavrne zahtevek, da ostaneta v veljavi odločba o priznanju pravice do invalidske pokojnine in odločba o priznanju varstvenega dodatka, nasprotuje samemu sebi, zato takšne sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZD člen 131, 131/1. ZPP člen 76, 76/2, 105, 105/2, 180, 180/1. ZZZDR člen 211.
sposobnost biti stranka – skrbnik za poseben primer – začasni skrbnik
„Neznani dediči po pokojnih“ namreč v pravdi ne morejo biti materialnopravni zavezanec in jim tako tudi ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka. Zraven tega „neznanim dedičem po pokojnih“ tudi ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka kot to določa drugi odstavek 76. člena ZPP, ker mora biti tudi združenje individualno določeno, v kolikor želi imeti sposobnost biti stranka.
fikcija umika tožbe - izostanek iz prvega naroka za glavno obravnavo - izostanek ene od strank - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvega naroka za glavno obravnavo se tožeča stranka ni udeležila, se ga je pa udeležila tožena stranka. Domneva umika tožbe pa nastopi le, če na prvi narok za glavno obravnavo ne pride nobena od strank.
umik tožbe pred vložitvijo odgovora na tožbo – stroški – odmera nagrade
V predmetni zadevi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen sklep o izvršbi in odločeno, da se zadeva nadaljuje v pravdi. Tožeča stranka je bila glede na zakonsko določeno vsebino predloga za izvršbo (ki ni sposobna za obravnavanje v pravdi) pozvana, da tožbo popravi tako, da bo sposobna za obravnavanje. Namesto poprave tožbe je tožeča stranka tožbo umaknila. Zato je šteti, da je bil postopek zaključen pred vložitvijo odgovora na tožbo (šele po prejemu popolne tožbe namreč lahko tožena stranka poda ustrezen odgovor na tožbo) in je potrebno nagrado odmeriti po tar. št. 3101.
URS člen 22, 50. ZDSS-1 člen 58, 63, 72, 72/1, 75. ZUJF 143, 143/2. ZPIZ-1 člen 232.
dokončna odločba – procesne predpostavke – znižanje pokojnine po ZUJF
Tožnik je tožbo vložil zoper obvestilo toženca o znižanju pokojnine po ZUJF, o čemer je toženec kasneje tudi izdal prvostopenjsko odločbo. O pritožbi zoper to odločbo toženec še ni odločil z dokončno odločbo, zato je tožba vložena prezgodaj in se zavrže.
predhodna odredba – kontradiktornost – nevarnost za uveljavitev terjatve – trditveno in dokazno breme – finančno stanje dolžnika – blokada TRR
ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi razpisalo narok in ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o odgovoru upnika na ugovor izjavi.
Res je, da blokada transakcijskih računov ne daje celovite slike o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, vendar upniku ni treba prikazati celovite slike dolžnikovega finančnega stanja, da bi s predlogom za izdajo predhodne odredbe uspel. Trditveno in dokazno breme za trditev, da upnikova terjatev kljub blokadi dolžnikovih TRR ni ogrožena, je na dolžniku.
razdrtje pogodbe – razlog za razvezo pogodbe – koristi iz razdrte pogodbe – trditvena podlaga – odgovornost za razdrtje pogodbe
Ker posledice razdrte pogodbe nastopijo ne glede na morebitno odgovornost ene ali druge pogodbene stranke za razdrtje pogodbe, so v tem okviru nerelevantne navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o tem, na čigavi strani je bila krivda za nedelovanje dobavljenih aparatov in zato tudi dokazov v tej smeri sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati.
STANOVANJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077358
URS člen 155. SZ-1 člen 30, 30/1, 32, 32/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 19.
stroški obratovanja in vzdrževanja večtanovanjske stavbe – ključ delitve – posel izrednega upravljanja – soglasje vseh etažni lastnikov - solastniški delež – sprememba zakonodaje –prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov – stroški priprave dokumentacije – povračilo pravdnih stroškov
Če soglasna odločitev o načinu delitve stroškov ni bila dosežena s sklenitvijo pogodbe o medsebojnih razmerjih, so etažni lastniki pred uveljavitvijo spremembe SZ-1A odgovarjali za stroške upravljanja in za druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži.
posadna listina - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisane v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - načelo kavzalnosti
Tretji odstavek 40. člena ZZK-1 loči dve vrsti listin, ki sta podlaga za vpis in sicer posadno listino ali pa listino, ki je izstavljena zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov. V primeru posadne listine gre za izjavo, s katero se priznava izvirno, torej na zakonu temelječo pridobitev lastninske pravice (npr. priposestvovanje – priznanje dejstev priposestvovanja in samega priposestvovanja kot pravne posledice). Glede na vsebino izjave zemljiškoknjižnega lastnika, je jasno, da ne gre za posadno listino. Tudi ne gre za pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki bi bila podlaga za vpis po tretjem odstavku 40. člena ZZK-1, saj zemljiško knjižni lastnik ni pravni prednik predlagatelja. Zemljiškoknjižno dovolilo lahko namreč izda le pravni prednik. To narekuje že v Stvarnopravnem zakoniku določeno načelo kavzalnosti (40. in 49. člen), ter v tem zemljiškoknjižnem postopku tako zahtevo postavlja 36. člen ZZK-1, po katerem se mora zemljiškoknjižnemu dovolilu, če ni vsebovano že v pogodbi, priložiti tudi pogodbo, ko se predlaga vpis v zemljiško knjigo. Zato tudi sklicevanje pritožbe na izdano zemljiškoknjižno dovolilo ni uspešno, stranki pogodbe, to je predlagatelj in zemljiškoknjižni lastnik, v trenutku sklepanja pogodbe nista sklenili nobenega zavezovalnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano dovolilo.
brezposelnost – izbris iz evidence – denarno nadomestilo
Toženec tožnice ni prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb in ji odvzel pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo zato, ker bi kot brezposelna oseba odklonila ustrezno oziroma primerno zaposlitev, na katero bi jo napotil kot nosilec javne službe, temveč zato, ker kot delavka (toženca) ni podpisala ponujene pogodbe o zaposlitvi, ki ji jo je ponudil kot delodajalec zaradi izvršitve sodbe. Zato je bila tožnica neutemeljeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, neutemeljeno pa ji je prenehala tudi pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
prosta presoja dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokazi - pobotni ugovor - ugovor zastaranja
Prosta presoja dokazov, na katero se sklicuje pritožba zahteva od sodišča, da izoblikuje predstavo o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Res je, da pri tem neka hierarhija med dokazi ni predpisana, vendar pa je prav tako res, da pa dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Listinski dokaz je nedvomno deloma zanesljivejši, saj v obligacijskih razmerjih velja domneva, da je resnično tisto, kar je zapisano v listini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0069565
ZPP člen 14.
res iudicata - prekluzija - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - trditveno in dokazno breme - civilni delikt - nedopustnost
Pravdno sodišče ne more v isti zadevi ugotoviti obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, če je bil ta v kazenskem postopku oproščen obtožbe.
Ker je bila celotna vrednost montaže stopnišč, brez odbitka montaže del, ki jih je izvedla I. d.o.o., v končni situaciji obračunana pomotoma v posledici računovodske napake, je tožeča stranka predložila popravljeno končno situacijo, skladno s katero je zaradi navedenega odbitka montaže del ustrezno znižala tudi tožbeni zahtevek. Glede na navedeno predložena ˝druga različica˝ končne situacije ne predstavlja novega dokaza, glede katerega bi bila tožeča stranka prekludirana.
Z izstavitvijo računa je tožeča stranka toženo pozvala k plačilu in ji s tem tudi nedvoumno in jasno sporočila, da so dela izvršena in da jih je treba prevzeti in pregledati. Ker tožena stranka tega ni storila, sama pa tudi ni zahtevala primopredaje del na drug (zanjo primernejši) način, je bil prevzem opravljen.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – nesklepčen predlog – izvenknjižni prenos pravic uporabe – formalna narava zemljiškoknjižnega postopka
V obravnavani zadevi je predlog že sam po sebi nesklepčen, saj se na podlagi predloženih listin ne more opraviti vpis, kot je predlagan – vknjižba skupne lastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov. Predloženi pogodbi lahko izkažeta zgolj, da je bilo zemljišče v preteklosti predmet pravnih poslov, s katerimi se je prenašala pravica uporabe izvenknjižno.
ZIZ člen 1, 1/1, 36, 239. ZPP člen 116, 120, 120/1, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o predhodni odredbi – prehodna odredba – ugovor – zamuda roka za plačilo sodne takse
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi v postopku zavarovanja ni dovoljen.
OZ člen 197, 355, 355/1-6. SZ-1 člen 30. SPZ člen 68. ZPP člen 457, 457/3.
zahtevek upravnika za povračilo obratovalnih stroškov – neupravičena obogatitev – zakonska obveznost kritja obratovalnih stroškov – standard obrazložitve sodbe v sporih majhne vrednosti – zastaranje obratovalnih stroškov
Skladno s 6. točko prvega odstavka 355. člena OZ terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih, zastarajo v roku enega leta. Med druge terjatve upravnika pa se štejejo tudi terjatve, ki so upravniku nastale zaradi plačila storitev ali dobav izvajalcem storitev in dobaviteljem. Nepošteno bi zato bilo, da bi bila tožeča stranka pri terjanju teh stroškov v boljšem položaju od skladno z določbami SZ-1 določenega upravnika, z daljšim zastaralnim rokom.
Sklep o določitvi izvedenca, s katerim sodišče zgolj konkretizira izvajanje dokaza z izvedencem, je sklep iz 244. člena ZPP, zato je sodišča pravilno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Za zaznambo izbrisne tožbe se smiselno uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Zaznamba se opravi na podlagi tožbe, predlogu za zaznambo pa mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek.
taksna oprostitev - pravočasno vložen predlog – razveljavitev sklepa o izvršbi – nadaljevanje postopka pred pravdnim sodiščem
Tožnik je bil o samem dejstvu, da bo taksna obveznost nastala, obveščen že z vročitvijo (15. 10. 2012) sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 11. 10. 2012, s katerim je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v pravdnem postopku. Zato je imel možnost, da pravočasno vloži predlog za taksno oprostitev, pa čeprav ni vedel, kdaj bo spis prispel k pravdnemu sodišču.