odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zakonske zamudne obresti – res iudicata
Glede na tožbeni zahtevek in tožbene navedbe ni jasno, ali tožnik uveljavlja odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti ali zakonske zamudne obresti od odškodnine, dosojene v drugem socialnem sporu, v višini zakonskih zamudnih obresti. Ker ni razčiščeno, kaj je predmet spora, tožbe ni mogoče zavreči, ker naj bi bilo o tem že pravnomočno razsojeno.
prosta presoja dokazov - dokazna vrednost dokazov - listinski dokazi - pobotni ugovor - ugovor zastaranja
Prosta presoja dokazov, na katero se sklicuje pritožba zahteva od sodišča, da izoblikuje predstavo o resničnosti posameznega spornega dejstva na osnovi skrbne presoje vseh dokazov skupaj in vsakega dokaza posebej. Res je, da pri tem neka hierarhija med dokazi ni predpisana, vendar pa je prav tako res, da pa dokazna vrednost vseh dokazov ni enaka. Listinski dokaz je nedvomno deloma zanesljivejši, saj v obligacijskih razmerjih velja domneva, da je resnično tisto, kar je zapisano v listini.
Ker iz medicinske dokumentacije izhaja, da je v spornem obdobju, ko je bil tožniku bolniški stalež zaključen, stanje enako kot pred zaključkom staleža, je potrebno ugotoviti, ali je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo zaradi bolezni.
umik tožbe pred vložitvijo odgovora na tožbo – stroški – odmera nagrade
V predmetni zadevi je bil na ugovor dolžnika razveljavljen sklep o izvršbi in odločeno, da se zadeva nadaljuje v pravdi. Tožeča stranka je bila glede na zakonsko določeno vsebino predloga za izvršbo (ki ni sposobna za obravnavanje v pravdi) pozvana, da tožbo popravi tako, da bo sposobna za obravnavanje. Namesto poprave tožbe je tožeča stranka tožbo umaknila. Zato je šteti, da je bil postopek zaključen pred vložitvijo odgovora na tožbo (šele po prejemu popolne tožbe namreč lahko tožena stranka poda ustrezen odgovor na tožbo) in je potrebno nagrado odmeriti po tar. št. 3101.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – pravnomočnost osnovnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke se opravi tudi na podlagi sklepa, s katerim je v izvršbi na podlagi verodostojne listine dovoljena izvršba na dolžnikovo nepremičnino kot novo izvršilno sredstvo, če je hkrati izkazano, da je izvršba z novim sredstvom dovoljena na podlagi že pravnomočnega dajatvenega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZZVZZ člen 81, 81/2, 82. ZDSS-1 člen 63, 75. ZPP člen 274, 347, 347/2, 358, 358/6.
bolniški stalež – prekrivanje obdobij
Za obdobje, za katero je bil tožnici že odobren bolniški stalež, najprej s strani osebnega zdravnika, nato pa z odločbo imenovanega zdravnika, ni izkazan pravni interes. Po tem obdobju pa niso izpolnjene procesne predpostavke, ker tožnica ni izpodbijala nove odločbe imenovanega zdravnika. Tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo je zato utemeljen le v obdobju do ponovnega odprtja bolniškega staleža, za nadaljnje obdobje pa se tožba zavrže.
stvarne napake – napake na stvari – vednost kupca za napake – privolitev kupca v napako
Prvi odstavek 460. člena OZ določa, da prodajalec ne odgovarja za napako po 1. točki 459. člena OZ (t.j. če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet), če je bila ta ob sklenitvi pogodbe kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana. Smisel te določbe je, da prodajalec za napako ne odgovarja, če je kupec vanjo privolil oziroma drugače, če je kupec ob sklenitvi pogodbe privolil, da kupi stvar s takšnimi lastnostmi, ne gre za napako in posledično ni podana odgovornost prodajalca.
predlog za obnovo postopka - omejenost roka za vložitev predloga za obnovo postopka - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval
Sodišče prve stopnje je v konkretni zadevi pravilno zaključilo, da tisti udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval, ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje drugi odstavek 30. člena ZNP.
Stranka mora imeti za intervencijo pritožbenega sodišča pravovarstveno potrebo. Gre za procesno predpostavko, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi, obstajati pa mora tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Tožena stranka za odločitev o pritožbi z dne 14. 6. 2012 nima več pravnega interesa, saj je z izpolnitvijo vtoževane obveznosti konkludentno priznala utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke in pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.
OZ člen 6, 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 347, 347/2.
povzročitev škode – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla – pritožbena obravnava
Dejstvo, da lahko stvar v določenih okoliščinah postane nevarna, še ne pomeni, da to vodi k uporabi pravil o objektivni odgovornosti. V primeru, ko zaradi določenih okoliščin stvar postane takšna, da iz nje izhajajo določeni nadpovprečni riziki za to, da bodo poškodovane pravno zavarovane dobrine, odgovarja kvečjemu tisti, kateremu je možno pripisati krivdo za ravnanje, ki je imelo za posledico nastop teh okoliščin.
Ni drugotožena stranka tista, ki je tožeči stranki izpolnila zahtevek, zato izjema iz 158. člena ZPP, po kateri mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške nasprotni stranki (drugotoženi stranki), ni podana. Razlogi zaradi katerih je tožeča stranka vtoževala zahtevek zoper tri tožene stranke pa na obravnavano odločitev glede povrnitve pravdnih stroškov zaradi umika tožbe, ne morejo imeti nobenega vpliva.
Od (pravilne) vročitve tožbe dalje je bilo upravičeno pričakovati ustrezno skrbnost toženca, da bo sodišču sporočil nov naslov svojega prebivališča. Ker tega ni storil, je sodišče zamudno sodbo pravilno vročilo na istem naslovu.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2, 137. KZ-1 člen 143, 143/1. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – okoliščine in interesi pogodbenih strank - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca je nedvomno povezana z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki (čeprav je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz formalnih razlogov, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bila odpoved podana prepozno) utemeljeni.
Tožnica je bila pri toženi stranki nazadnje zaposlena na delovnem mestu kadrovik II, za katero je potrebno posebno zaupanje delodajalca, zlasti zaradi dostopa do osebnih podatkov vseh zaposlenih pri toženi stranki, pristojnosti za pripravo predlogov odločitev o pravicah in obveznostih tožene stranke do svojih zaposlenih in dostopa do zadev, ki se vodijo pod oznako tajno. Tožnica je s predložitvijo fotokopiranih ocenjevalnih listov svojih sodelavcev sodišču v svojem individualnem delovnem sporu, ki ga je tožnica sprožila s tožbo zoper oceno delovne uspešnosti, uporabila osebne podatke, do katerih je imela dostop, v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in brez privolitve teh oseb, njeno ravnanje pa je bilo v nasprotju z ZVOP-1. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je bilo zaupanje med tožnico in toženo stranko porušeno, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi s pravico do odškodnine po 118. členu ZDR.
Za izračun osnove za odškodnino po 1. odstavku 118. členu ZDR v tožničinem primeru ni mogoče upoštevati v zadnjih treh mesecih obračunane plače, ker je bila tedaj določena v previsokem znesku, do katerega ni bila upravičena in jo je bila dolžna vrniti.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 51, 51/1, 45, 45/3.
stroški izvedenca - višina nagrade - pisna izdelava izvida in mnenja - ostali materialni stroški
Nagrada od prve do tretje točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika zajema tri “osnovne primere”, medtem ko četrta točka zajema nagrado za izjemno zahteven primer. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da v tej zadevi ni šlo za izjemno zahteven primer, ki bi bil izven treh osnovnih primerov. Izvedenec je izdelal izvid in mnenje na osmih straneh, njegovo jedro pa je bilo ugotavljanje insolventnosti tožeče stranke na 31. 12. 2008 na podlagi javno dostopnih podatkov.
Ostali materialni stroški se po tretjem odstavku 45. člena Pravilnika ovrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Ta določba Pravilnika določa zgornjo mejo materialnih stroškov, kar pa ne pomeni, da je izvedenec v vsakem primeru upravičen do povračila stroškov v takšni višini.
ZPP člen 286, 286/2, 442, 451, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije
ZPP v poglavju, ki ureja spore majhne vrednosti, posebej ureja trenutek, do katerega lahko stranka navaja dejstva in predlaga dokaze. Zaradi navedenega v sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri lahko stranki še kasneje navaja dejstva in predlaga dokaze, če tega brez svoje krivde ni storila pravočasno.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
Ker je tožena stranka pravočasno podala ugovor nesorazmernosti pogodbene kazni in sodba prve stopnje o tem ugovoru nima razlogov, je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravno podlago za plačilo stroškov izvedenca glede na kvadraturo parcele predstavlja sklenjena sodna poravnava, za preostale stroške (tj. plačilo sodne takse) pa neposredno 126. člen ZNP, ki za delitev predpisuje isti kriterij.