Sodišče prve stopnje je zaključilo, da niso podani pogoji za zamudno sodbo, ker tožba ni sklepčna, pri čemer te svoje odločitve ni obrazložilo. Sodišče prve stopnje bi moralo v primeru dvoma, ali je tožnik podal zadostne trditve, uporabiti tretji odstavek 318. člena ZPP in tožniku določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto delavka v ekspeditu za določen čas treh mesecev. Tožena stranka ni odjavila tožnice iz zavarovanja z dnem izteka pogodbe za določen čas, kar pomeni, da je tožnica tudi po izteku navedene pogodbe še ostala v delovnem razmerju. Zato tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo in se je iz delovnega razmerja, za določen čas transformiralo v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP člen 286, 286/2, 442, 451, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije
ZPP v poglavju, ki ureja spore majhne vrednosti, posebej ureja trenutek, do katerega lahko stranka navaja dejstva in predlaga dokaze. Zaradi navedenega v sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri lahko stranki še kasneje navaja dejstva in predlaga dokaze, če tega brez svoje krivde ni storila pravočasno.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003919
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21, 22, 34, 36, 37. ZPIZ-1 člen 177.
vdovska pokojnina – sporazum z BIH – preračun pokojnin
Ker je bila tožnici v Bosni in Hercegovini priznana pravica do vdovske pokojnine pred 7. 10. 1991, se pokojnina ne preračuna, temveč ostane trajno breme bosansko-hercegovskega nosilca pokojninskega zavarovanja, čeprav je bila priznana tudi na podlagi slovenske zavarovalne dobe. Tožbeni zahtevek na priznanje vdovske pokojnine je zato neutemeljen.
Tožeče stranke so uveljavljale, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti v delovna razmerja oziroma jih pozvati nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedale v hčerinski družbi, v katero so prešli delavci tožene stranke. Vendar so tožečim strankam delovna razmerja pri tej družbi prenehala, tožena stranka pa jim ni želela ponovno zagotoviti dela niti pravic iz delovnih razmerij. Zato bi morale tožeče stranke v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR sodno varstvo v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki (po datumih prenehanja delovnih razmerij pri navedeni hčerinski družbi družbi) uveljavljati v 30 dnevnem prekluzivnem roku. Tega niso storile, zaradi česar je tožba s spremenjenim primarnim tožbenim zahtevkom prepozno vložena.
V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neizdajanje računov - dokazno breme
Delavci so dolžni upoštevati zahteve in pisna navodila delodajalca oziroma pooblaščenega delavca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz Navodil o poslovanju tožene stranke, Navodil o obvezni izdaji računa in ravnanju z računom izhaja, da se za vsako naročeno storitev v restavraciji ali baru blokira in izda račun, ki se ga izroči gostu. Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev, opustitev evidentiranja in blokiranja storitev oziroma poslovanje, ki ni registrirano preko blagajne, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti (12. člen Pravilnika o poslovanju). Tožnica je s tem, ko ni izdala računa stranki, kršila Navodila in Pravilnik ter storila hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
denacionalizacija - nezazidano stavbno zemljišče - zavezanec za vrnitev - plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino - ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - katastrske kulture ob podržavljenju - materialno procesno vodstvo - določnost in pravičnost zahteve za denacionalizacijo
Pravice na nepremičnini ne opredeljujejo le podatki o nepremičnini, izhajajoči iz zemljiške knjige, temveč tudi obstoječi in veljavni zakoni, in to predvsem povsod tam, kjer je bila v zemljiško knjigo vpisana družbena lastnina.
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
Materialno procesno vodstvo ne more nadomeščati dokaznega bremena stranke.
Določilo drugega odstavka 18. člena ZDen stranke ne razbremenjuje, da vračilo stvari določno in pravočasno zahteva.
ugovor zoper plačilni nalog – dokaz o plačilu takse – oprostitev plačila sodnih taks – ponovni predlog za oprostitev plačila - izjava o premoženjskem stanju – pomanjkljiva vloga
Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti tudi potrdilo o opravljenem plačilu.
Predlogu za taksno oprostitev je treba predložiti v celoti izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, ki ji je treba priložiti tudi dokazila o premoženjskem stanju.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Pri tožnici gre zaradi stanja po operaciji desne nadlahti za stanje po hujši poškodbi ter težji operaciji na gibalnem sistemu s funkcijsko prizadetostjo ter popravljivimi funkcionalnimi motnjami in bi ji zdraviliško zdravljenje bistveno izboljšalo zdravstveno stanje za daljši čas. Zato je upravičena do zdraviliškega zdravljenja, čeprav se ne nadaljuje neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Po 2. odstavku 43. člena POZZ lahko med bolnišničnim in zdraviliškim zdravljenjem preteče izjemoma tudi več kot pet dni, če iz medicinskih razlogov ni možno prej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodilo zavarovancu.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem letu delo na določenih področjih opravil v skladu s pričakovanji delodajalca, na večjem delu področij pa naloge niso bile opravljene oziroma niso bile opravljene v celoti oziroma pravočasno in v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje oceno zadovoljivo.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/9, 57/10, 58, 58/5. ZZZDR člen 12, 12/1, 20, 37.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – izrečen disciplinski ukrep – prenehanje delovnega razmerja – zastaranje – nadomestilo z ločeno življenje – reparacija – nadomestilo plače – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na pravnomočno odločitev o nezakonitosti sklepa tožene stranke, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi težje kršitve vojaške discipline, in reintegraciji tožnice, je tožnica upravičena tudi do reparacije. Do popolne reparacije bi bila upravičena le do zaposlitve pri drugem delodajalcu, v času nove zaposlitve pa le do morebitne razlike v plači in regresu za letni dopust, ob upoštevanju njene zadnje dokončne odločbe o razporeditvi.
Pritožbo je vložila odvetnica, pri čemer pa pritožbi ni predloženo pooblastilo za zastopanje, kar pomeni, da je pritožbo vložila nepooblaščena oseba, ki ni imela te pravice in je torej pritožba nedovoljena. Zato je treba pritožbo tožnice na podlagi določil 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
Iz izreka izpodbijane sodbe skupaj s sklepom ni razvidno, kakšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj je le navedlo, da se v presežku tožbeni zahtevek zavrača. Navedeno pomeni, da ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj postane pravnomočen le izrek, ne pa tudi obrazložitev, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko – tek procesnih rokov – prekinitev postopka
V primeru, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči tudi za drugo stranko. Zato dejstvo, da je bil nad toženo stranko v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo tožeči stranki plačilni nalog za doplačilo sodne takse, začet stečajni postopek, ne vpliva na dolžnost tožeče stranke, da v danem roku sodno takso plača.
stroški postopka – odmera – brezplačna pravna pomoč
Tožniku je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, zato se nagrada postavljenega odvetnika izplača iz državnega proračuna. Nagrada ob vrednosti predmeta, ki je ni mogoče določiti, znaša 3.500,00 EUR, in se odmeri po 36. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 129 EUR), in ne po 12. členu ZOdvT (ob količniku 1,0 znaša 141 EUR).
Ustava RS člen 15, 15/2, 15/4, 26, 26/5, 36, 37. ZKP člen 149.a, 355, 355/2, 371, 371/1-8, 371/2.
nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni v tujini – dokazi, pridobljeni v Republiki Sloveniji – konkretizacija pritožbenih navedb – tajno opazovanje – čezmejno policijsko sodelovanje - dokazni predlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – celovita presoja izvedenih dokazov
Pritožnik je spregledal, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso absolutne pravice, temveč so omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (četrti odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije). Drugi odstavek 15. člena Ustave RS tudi določa, da je mogoče z zakonom predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Tudi v Republiki Sloveniji se sme hišna preiskava opraviti brez odločbe sodišča. Peti odstavek 26. člena Ustave RS, ki ga je pritožnik spregledal, določa, da sme uradna oseba pod pogoji, ki jih določa zakon, brez odločbe sodišča stopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. Tako je v 352. členu Zakona o kazenskem postopku Republike Italije (Codice di procedura penale) predpisano, da sme sodna policija opraviti hišno preiskavo in osebno preiskavo brez odredbe pristojnega pravosodnega organa, ko gre za kaznivo dejanje storjeno in flagranti, torej, ko je storilec zaloten pri izvrševanju kaznivega dejanja, v 352. členu pa je podrobno predpisano postopanje sodne policije v takem primeru, med drugim mora policija zapisnik o preiskavi nemudoma oziroma brez odlašanja, v roku 48 ur, poslati državnemu tožilcu v potrditev. Pri taki hišni preiskavi ima sodna policija tudi pravico zaseči predmete pomembne za kazenski postopek in tak zapisnik mora policija tudi nemudoma oziroma v zgoraj navedenem roku poslati državnemu tožilcu v potrditev. Predpisana je tudi sodna kontrola teh dejanj na podlagi ugovora (pravnega sredstva) zoper zaseg predmetov pri taki hišni preiskavi (richiesta di riesame) o katerem odloča sodišče v sestavi treh profesionalnih sodnikov (124. člen ZKP Republike Italije). Nadalje je v 103. členu Odloka predsednika republike 309/90, ko gre za kazniva dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami (za katerega je v tem predpisu določeno, da je njegov cilj ureditve varstvo človekovega zdravja, torej zavarovanje ljudi), predpisana pristojnost sodne policije, da opravi preiskavo brez odredbe pravosodnega organa, če so zato izpolnjeni pogoji določeni v tem členu.
zavrženje vloge – mediacijski postopek – sodni spor
Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je odločalo o pritožbi zoper prvostopni sklep redna pravna sredstva po ZPP niso predvidena. Zato je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
Mediacijski postopek in postopek v rednem sodnem sporu sta dva ločena postopka in sodišče izvede postopek mediacije le v primeru, ko obe stranki podata soglasje za izvedbo mediacijskega postopka. Mediacijski postopek je tajen in tako navajanja strank v mediacijskem postopku nikakor ne morejo negativno vplivati na izid rednega postopka, ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, pri čemer pa se redni kontradiktorni postopek v skladu z določili ZPP izvede v primeru, ko postopek mediacije ni uspešen.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – predložitev izjave o premoženjskem stanju – pomanjkljiva trditvena podlaga
Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju.