ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1, 118/2, 137. KZ-1 člen 143, 143/1. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – okoliščine in interesi pogodbenih strank - odškodnina - odmera odškodnine - kriteriji za odmero
Presoja o porušenem zaupanju delodajalca do delavca je nedvomno povezana z vsebino kršitev, ki so delavcu očitane v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev delovnih obveznosti (ali redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga) in z vprašanjem, ali so bili očitki (čeprav je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita iz formalnih razlogov, tako kot v obravnavanem primeru, ko je bila odpoved podana prepozno) utemeljeni.
Tožnica je bila pri toženi stranki nazadnje zaposlena na delovnem mestu kadrovik II, za katero je potrebno posebno zaupanje delodajalca, zlasti zaradi dostopa do osebnih podatkov vseh zaposlenih pri toženi stranki, pristojnosti za pripravo predlogov odločitev o pravicah in obveznostih tožene stranke do svojih zaposlenih in dostopa do zadev, ki se vodijo pod oznako tajno. Tožnica je s predložitvijo fotokopiranih ocenjevalnih listov svojih sodelavcev sodišču v svojem individualnem delovnem sporu, ki ga je tožnica sprožila s tožbo zoper oceno delovne uspešnosti, uporabila osebne podatke, do katerih je imela dostop, v nasprotju z namenom njihovega zbiranja in brez privolitve teh oseb, njeno ravnanje pa je bilo v nasprotju z ZVOP-1. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je bilo zaupanje med tožnico in toženo stranko porušeno, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi s pravico do odškodnine po 118. členu ZDR.
Za izračun osnove za odškodnino po 1. odstavku 118. členu ZDR v tožničinem primeru ni mogoče upoštevati v zadnjih treh mesecih obračunane plače, ker je bila tedaj določena v previsokem znesku, do katerega ni bila upravičena in jo je bila dolžna vrniti.
ZPP člen 286, 286/2, 442, 451, 452, 453, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – pisnost postopka – omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov – prekluzija – poostreno načelo prekluzije
ZPP v poglavju, ki ureja spore majhne vrednosti, posebej ureja trenutek, do katerega lahko stranka navaja dejstva in predlaga dokaze. Zaradi navedenega v sporu majhne vrednosti ni mogoče (niti smiselno) uporabiti določbe drugega odstavka 286. člena ZPP, po kateri lahko stranki še kasneje navaja dejstva in predlaga dokaze, če tega brez svoje krivde ni storila pravočasno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0003919
ZKP člen 371, 371/1-9, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - opis kaznivega dejanja - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe
Sprememba opisa dejanja zaradi prilagoditve dejstvu, da razpoložljivi dokazi niso omogočali natančnejše časovne opredelitve, ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Od (pravilne) vročitve tožbe dalje je bilo upravičeno pričakovati ustrezno skrbnost toženca, da bo sodišču sporočil nov naslov svojega prebivališča. Ker tega ni storil, je sodišče zamudno sodbo pravilno vročilo na istem naslovu.
OZ člen 299, 299/1, 631. ZFPPIPP člen 269, 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1, 272/3/2, 278, 278/1, 287, 287/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nastop zamude
V skladu s prvim odstavkom 278. člena ZFPPIPP pravne posledice uspešnega izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika nastanejo, ko postane pravnomočna sodba, s katero je sodišče na podlagi izpodbojnega zahtevka razveljavilo pravne učinke pravnega dejanja, po drugem odstavku tega člena pa je toženec dolžan tožniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejel. Glede na navedeno tožnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti, kot je bilo prisojeno, niti od dneva, ko je toženec prejel nakazilo (17. 12. 2010), kot je bilo zahtevano, temveč šele od pravnomočnosti izpodbojne sodbe, saj bo toženec glede na omenjeno specialno zakonsko določilo (278. člen ZFPPIPP) šele takrat prišel v zamudo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).
Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju ponovnega zavarovanja oziroma reaktivacije iz 180. ZPIZ-1 povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni možno, kljub temu da je zavarovanec tudi po dopolnitvi 63 let starosti z reaktivacijo vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
določitev vrednosti spornega predmeta – vrednost spora – razlike v plači – bruto - neto
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se kot vrednost spora upošteva seštevek vtoževanih bruto zneskov.
KZ-1 člen 49, 178, 178/1, 179, 179/1, 251, 251/3. ZZdrS člen 43, 43/1, 45, 45/1, 45b, 45b/4. Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči člen 3, 3/1, 3/1-8.
opustitev zdravstvene pomoči – dežurna zdravnica – dolžnostno ravnanje zdravnika – nujna medicinska pomoč – izvršitveno dejanje – dokončano kaznivo dejanje – malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti – storilec – ponarejanje listin – javna listina – okoliščine za odmero kazni
Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju opustitve zdravstvene pomoči je v storilčevi opustitvi nujne zdravstvene pomoči ne glede na to, ali je bila posebej zahtevana, za kaznivo dejanje je dovolj, da je bila potrebna. Za obstoj tega kaznivega dejanja ni pomembno, ali je zaradi opustitve zdravstvene pomoči tudi dejansko prišlo do posledice pri bolniku ali drugi osebi zaradi te opustitve.
Kaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči je dokončano z opustitvijo pomoči v času, ko bi jo storilec moral nuditi. Storilec kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanja zdravilske dejavnosti pa je zdravnik, ki malomarno ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke, torej tisti, ki dejansko opravlja zdravniško dejavnost.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – predložitev izjave o premoženjskem stanju – pomanjkljiva trditvena podlaga
Ni dolžnost sodišča, da brez ustrezne trditvene podlage izvaja dokazni postopek ter zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o oprostitvi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neizdajanje računov - dokazno breme
Delavci so dolžni upoštevati zahteve in pisna navodila delodajalca oziroma pooblaščenega delavca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz Navodil o poslovanju tožene stranke, Navodil o obvezni izdaji računa in ravnanju z računom izhaja, da se za vsako naročeno storitev v restavraciji ali baru blokira in izda račun, ki se ga izroči gostu. Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev, opustitev evidentiranja in blokiranja storitev oziroma poslovanje, ki ni registrirano preko blagajne, pomeni hujšo kršitev delovnih obveznosti (12. člen Pravilnika o poslovanju). Tožnica je s tem, ko ni izdala računa stranki, kršila Navodila in Pravilnik ter storila hujšo kršitev delovnih obveznosti, zato je bil podan zakonit razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
denacionalizacija - nezazidano stavbno zemljišče - zavezanec za vrnitev - plačilo odškodnine za nacionalizirano nepremičnino - ocenjevanje vrednosti podržavljene nepremičnine - katastrske kulture ob podržavljenju - materialno procesno vodstvo - določnost in pravičnost zahteve za denacionalizacijo
Pravice na nepremičnini ne opredeljujejo le podatki o nepremičnini, izhajajoči iz zemljiške knjige, temveč tudi obstoječi in veljavni zakoni, in to predvsem povsod tam, kjer je bila v zemljiško knjigo vpisana družbena lastnina.
Za določanje vrednosti zemljišča je bistveno, kot kaj je bilo v času podržavljenja to zemljišče evidentirano v zemljiškem katastru kot uradni evidenci o zemljiščih.
Materialno procesno vodstvo ne more nadomeščati dokaznega bremena stranke.
Določilo drugega odstavka 18. člena ZDen stranke ne razbremenjuje, da vračilo stvari določno in pravočasno zahteva.
neplačilo sodne takse – domneva umika tožbe – začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko – tek procesnih rokov – prekinitev postopka
V primeru, če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči tudi za drugo stranko. Zato dejstvo, da je bil nad toženo stranko v času, ko je sodišče prve stopnje izdalo tožeči stranki plačilni nalog za doplačilo sodne takse, začet stečajni postopek, ne vpliva na dolžnost tožeče stranke, da v danem roku sodno takso plača.
ZPIZ-1 člen 275. OZ člen 190. ZZSV člen 3, 4. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-5a, 7/2.
dodatek k tuji pokojnini – vrnitev preplačila
Tožniku je bil dodatek k tuji pokojnini izplačevan v previsokem znesku (v znesku, od katerega ni bil odštet znesek pokojnine iz tujine, upravičen je bil zgolj do razlike med usklajenim zneskom osnove in evrsko protivrednostjo zneska srbske pokojnine), ker tožencu ni sporočal zneskov izplačane srbske pokojnine. Zato je nastalo preplačilo dodatka k tuji pokojnini, ki ga je tožnik dolžan vrniti tožencu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Tožnica je tajnici direktorja povedala, da želi koristiti 5 dni dopusta. Ta ji je pojasnila postopek, da mora izpolniti evidenčni list, na katerem označi odsotnost in to izroči direktorju v odobritev in podpis, kar tožnica ni storila. Tožnica je bila 5 dni neupravičeno odsotna (samovoljno koriščenje dopusta), saj ji direktor koriščenja dopusta ni odobril, vendar je o razlogih za svojo odsotnost obvestila delodajalca, zato ni podana kršitev po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (po tej določbi je razlog za izredno odpoved v tem, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti). Tožnica je letni dopust nastopila brez pisne odobritve nadrejenega delavca, čeprav je vedela in se je tudi zavedela, da brez predhodne pisne odobritve ne more na dopust. Gre za hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (po določbi 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR), vendar tožena stranka glede neupravičene odsotnosti z dela tožnici te kršitve ne očita, ampak le kršitev po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ki pa ni podana, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Odločitev o stroških postopka je mogoče preizkusiti, saj iz spisa izhaja, kateri stroški so toženi stranki priznani. Sodišče prve stopnje je namreč na stroškovniku tožene stranke v pripravljalni vlogi zaznamovalo, katere stroške je toženi stranki priznalo.
ZDR člen 33, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 170, 171, 197, 197/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - znaki kaznivega dejanja - naklep
ZDR za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne zahteva, da bi kršitev pogodbenih obveznosti morala imeti hujše posledice, pač pa določa le, da delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, kot to določa 2. alineja 1. odstavka 111. člena ZDR.
Za spoštovanje cestno prometnih predpisov je nedvomno odgovoren tudi sopotnik, pri čemer je zagotovo nepravilno in neprimerno, da dve osebi sedita na istem sedežu in tudi nista pripeti z varnostnim pasom, kar sicer tudi predstavlja prometni prekršek. Tožnik je s tem, ko ni bil pripet in je kot voznik-mentor dovolil, da se v sprednjem delu kabine reanimobila, kjer je prostor zgolj za dve osebi, poleg voznika in tožnika samega pelje tudi tretja oseba, ki prav tako ni bila pripeta, zagotovo huje kršil predpise o varnosti in zdravju pri delu. Navedeno kršitev je mogoče storiti zgolj namenoma, saj je tožnik, kot voznik-mentor vedel, da je takšno ravnanje prepovedano, pa je kljub temu dovolil, da so se spredaj vozile tri namesto dovoljenih dveh oseb. Izkazan je naklep, zato je podana kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
Tožeče stranke so uveljavljale, da jih je tožena stranka dolžna sprejeti v delovna razmerja oziroma jih pozvati nazaj na delovno mesto, ki so ga zasedale v hčerinski družbi, v katero so prešli delavci tožene stranke. Vendar so tožečim strankam delovna razmerja pri tej družbi prenehala, tožena stranka pa jim ni želela ponovno zagotoviti dela niti pravic iz delovnih razmerij. Zato bi morale tožeče stranke v skladu s tretjim odstavkom 204. člena ZDR sodno varstvo v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki (po datumih prenehanja delovnih razmerij pri navedeni hčerinski družbi družbi) uveljavljati v 30 dnevnem prekluzivnem roku. Tega niso storile, zaradi česar je tožba s spremenjenim primarnim tožbenim zahtevkom prepozno vložena.
V skladu s četrtim odstavkom 73. člena ZDR je delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi po prejšnjem odstavku, torej v primeru, če delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, ker so se iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Iz citirane določbe izhaja, da tudi če bi šlo za spremembo delodajalca po 73. členu ZDR, ne bi bilo nikakršne podlage za solidarno odgovornost delodajalca prenosnika za primer prenehanja delovnega razmerja v delodajalcu prevzemniku. Širjenje odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko bi delavcu prenehalo delovno razmerje na podlagi odpovedi v stečaju, ni sprejemljivo in zanj ni pravne podlage.
Tožena stranka je pri določitvi ocene v celoti upoštevala kriterije, kot izhajajo iz ZSPJS in Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede. Tožnik je v spornem letu delo na določenih področjih opravil v skladu s pričakovanji delodajalca, na večjem delu področij pa naloge niso bile opravljene oziroma niso bile opravljene v celoti oziroma pravočasno in v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje oceno zadovoljivo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka – soglasje inšpektorja za delo
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da je bilo pri odločitvi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici zaradi redne likvidacije družbe pomembno le dejstvo, da je pred samo odpovedjo delodajalca pridobil soglasje inšpektorja. Na zakonitost odpovedi ne more vplivati morebitna kasnejša odprava odločbe zaradi postopkovnih kršitev v upravnem postopku. Delodajalec je ob podaji odpovedi predhodno soglasje inšpektorja za delo imel, kar pomeni, da so bili izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot jih določa četrti odstavek 115. člena ZDR.
Tožnik, ki opravlja kmetijsko dejavnost, ni več sposoben za svoje delo, lahko pa s polnim delovnim časom na kmetiji opravlja lažja kmečka dela in opravila, zato se ga razvrsti III. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do dela na lažjem fizičnem delu v okviru kmetijske dejavnosti s polnim delovnim časom. Ker ni popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.