razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – ocena denarnih potreb – upoštevanje otroškega dodatka – porazdelitev preživninskega bremena – zvišanje preživnine
Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev. Izjema so primeri, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj po toženkini izpolnitvi zahtevka, to dejstvo pa jo razbremenjuje obveznosti povračila pravdnih stroškov tožene stranke.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 232, 232/3. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetnost terjatve – dokazni standard – odstop od pogodbe – materialno procesno vodstvo – dokaz v informativne namene
Materialno procesno vodstvo je potrebno v primeru, ko mora sodišče poskrbeti, da kakšen relevanten vidik zadeve ne bi bil prezrt v postopku. Nikakor pa ni dolžno sodišče v primeru, da na pomanjkljivosti opozarja ena od strank, druge stranke še k čemurkoli pozivati.
Za dokazovanje obstoja terjatve zadostuje že izkaz verjetnosti terjatve. Zato ni podlage, da bi moral upnik v zvezi z dokazovanjem obstoja insolventnosti to terjatev dokazati s stopnjo prepričanja, kaj šele s stopnjo gotovosti. Nedvomno pa je za ugotavljanje insolventnosti treba izkazati verjetnost upnikove terjatve najmanj v takšni višini, ki nato izkaže tudi obstoj domneve insolventnosti, na katero se upnik sklicuje.
ugovor neizpolnjene pogodbene obveznosti – celota izpolnitve – sukcesivnost dobav – ugovor zapadlosti – pogoj – plačilo glavnega izvajalca
Stranki sta sklenili nepogojno pogodbo, ki je začela učinkovati takoj. Tožeča stranka je svoj del obveznosti tudi izpolnila, v primeru, da je bilo plačilo tožene stranke odloženo do trenutka prejema plačila s strani glavnega izvajalca, pa je v sodni praksi jasno zavzeto stališče, da pogodbena določba, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek na dan, ko bo prejel plačilo s strani investitorja (v konkretnem primeru glavnega izvajalca), ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja pa ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0076568
ZPP člen 285. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62.
gradbeni spor - gradbena pogodba - končna situacija - gradbene uzance - trditveno breme
V takih primerih se (ob tem, da tožeča stranka navede in pojasni pogodbo, ki je podlaga za končno situacijo, in generalne označbe, katera dela je opravila) ne pričakuje, da bo tožeča stranka v tožbo ali kasnejšo vlogo vključila celotno besedilo končne situacije z vso specifikacijo, temveč se šele na ugovor tožene stranke ugotovi, kaj je sploh sporno v končni situaciji in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0077793
ZIZ člen 40, 40/2, 40/4, 41a, 41a/2, 61, 61/4. ZPP člen 9, 11, 286, 286/4, 286/6, 286a, 286a/1, 302, 302/1. ZM člen 78.
obstoj stranke – navedba transakcijskega računa – menica – bianco menica – lastna menica – indosirana menica – ugovori iz temeljnega posla – ugovor zastaranja – prvi narok – res iudicata
Pomembno je predvsem, da upnik sam označi transakcijski račun, na katerega naj se izterjani znesek nakaže, ne pa da bi moralo sodišče iskati številko računa. To plačilo je prinosnina, zato mora biti povsem jasno, na kateri račun naj se znesek nakaže, da bo izpolnitev pravilna. Že jezikovno in logično pa je jasno, da je prvi narok lahko samo eden, vsi nadaljnji ne more biti več prvi.
Po preložitvi ne more več iti za prvi narok. Prvi narok za glavno obravnavo je tako samo dejansko prvi narok.
Če tožena stranka meni, da menice S. d.o.o. ne bi smel indosirati zaradi neobstoja terjatve, bi to morala uveljavljati proti S. d.o.o., kot gospodarski subjekt pa se zaveda ali bi se vsaj morala zavedati pomena menice in njenih posledic, še posebej če je menica indosirana (kot je v menični izjavi izrecno dovolila), in zato proti indosatarju ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja.
Zastaranje terjatve po osnovnem poslu je ugovor iz temeljnega razmerja, ki pa ga tožena stranka zoper tožečo stranko ne more uveljavljati.
Prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde, temveč jo mora – kot poslovno odškodninsko odgovornost – uveljavljati od tiste pogodbene stranke, ki je za škodo odgovorna.
ZZK-1 člen 16, 86, 88, 148. ZIZ člen 45, 45/3, 45/4, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – postopek po uradni dolžnosti – pravnomočnost osnovnega sklepa o izvršbi – presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine
Zemljiškoknjižno sodišče ni pojasnilo, zakaj glede na konkretni sklep o izvršbi, ki je bil v tej zadevi podlaga za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, vprašanje njegove pravnomočnosti ni pomembno. Presoditi bi moralo ne le, ali je obvestilu priložena ustrezna zemljiškoknjižna listina temveč tudi, ali je predlagani vpis, kot izhaja iz obvestila, skladen z vsebino listine.
ZST-1 člen 10, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 212, 105, 105/2, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju - priloge obrazca – nepopolna vloga – stečaj nasprotne stranke – preveritev podatkov po uradni dolžnosti
Če obrazcu ZST-1 niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – možnost poplačila terjatve – uveljavitev zavarovanj – materialno procesno vodstvo
Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način (četudi s težavami), pogoji za izpodbijanje niso podani, pri čemer je dokazno breme izpolnjevanja vseh pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj na upniku, ki vloži izpodbojno tožbo.
ZZK-1 člen 41, 234, 234/1. ZZK-95 člen 22. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije paragraf 36.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjen podpis prodajalca na kopiji listine
Če podpis prodajalca na kopiji zasebne listine, katere vzpostavitev se zahteva, ni overjen, zemljiškoknjižno dovolilo ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, zato tudi pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka 234. člena ZZK-1 niso izpolnjeni.
odlog plačila sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – preverjanje premoženjskega stanja
V obravnavanem primeru tožnica s splošnimi navedbami in pomanjkljivo izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, ob izostanku drugih dokazil, ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, zato je njen predlog za odlog plačila sodnih taks neutemeljen.
ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/1-2, 94, 94/1, 94/2, 94/3.
učinki začetka stečajnega postopka - zasebna listina - datum overitve zemljiškoknjižnega dovolila
Skladno s 3. točko tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz 2. točke, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, tudi v primeru, če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz – prevoznina – plačnik prevoznine – izpolnitev tovornega lista – splošni pogoji
Splošni pogoji so del prevozne pogodbe, torej so del pogodbenega materialnega prava, ki ga je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti strank upoštevati. Stranki pogodbe se sicer lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji, vendar pa mora drugačen dogovor izrecno in nedvoumno izhajati iz sklenjene pogodbe.
Zakonske norme se uporabijo takrat, kadar stranki s pogodbo določenega vprašanja nista uredili in slednjega ne urejajo niti splošni pogoji. Če je odgovornost pošiljatelja v splošnih pogojih določena navkljub izrecnem dogovoru strank o plačilu prevoza s strani prevzemnika, je toliko bolj šteti, da je slednja predpisana tudi za primer, ko stranki plačnika nista določili.
stečajni postopek - vlaganje vlog po odvetniku – vlaganje vlog v elektronski obliki
Ko je sodišče prve stopnje izpolnilo zakonsko dolžnost, da v določenem procesnem položaju stranko opozori na njene procesne možnosti ali dolžnosti, ter jo tudi seznanilo s posledicami, če ne bo ravnala v skladu s takšnim opozorilom oziroma pozivom, pa stranka tega kljub temu ne upošteva, ni mogoče govoriti o kršitvi dolžnikove pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, niti do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
Predpostavka za kakršnokoli odločitev o stroških pritožbenega postopka je opredeljena zahteva za povračilo le-teh. Pritožbeno sodišče (praviloma) odloča o pritožbi brez obravnave, zato mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076584
ZPP člen 18, 18/3, 48, 48/1, 69. OZ člen 111, 406. ZMZPP člen 52, 52/3, 88, 88/1.
ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost slovenskih sodišč – prorogacijska klavzula – sporazum o pristojnosti – veljavnost temeljne pogodbe – uporabnina – nepogodbena obveznost – litispendenca pred tujimi sodišči – solidarnost na upniški strani – aktivna legitimacija – materialno sosporništvo
Veljavnost sporazuma o pristojnosti ni odvisna od veljavnosti temeljne pogodbe, tudi če je njen sestavni del.
Na nepogodbeno obveznost tožene stranke se prorogacijska klavzula iz Pogodbe ne nanaša in za spore iz tega naslova veljajo splošna pravila o mednarodni pristojnosti glede na sedež tožene stranke.
Prorogacijsko klavzulo, ki je zapisana v končnih določbah Pogodbe, ni mogoče razumeti kot sporazum, ki določa krajevno pristojnost sodišča za vse spore med strankami, temveč za spore iz konkretnega pogodbenega razmerja.
Ker sta tožeči stranki materialna sospornika glede zahtevka na vračilo gotovine, tudi če se bo v postopku pred sodiščem prve stopnje kasneje ugotovilo, da zahtevek prve tožeče stranke ni utemeljen, to ne vpliva na veljavnost prorogacijske klavzule iz Pogodbe in ne gre za spor med tujimi pravnimi osebami, ki ni dovoljen pred slovenskimi sodišči.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - nujna plačila - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Pri storitvah tožene stranke je šlo zgolj za redno revidiranje letnih računovodskih izkazov. Takega ravnanja pa ni mogoče uvrstiti med pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti.
Na zmanjšanje čiste vrednosti premoženja ni mogoče gledati na način, da so asignacije z bilančnega vidika tožeče stranke povsem nevtralne. Tu torej ni pomemben le bilančni vidik, pomembno je tudi enakomerno poplačilo vseh upnikov, ki so do bodočega stečajnega dolžnika v enakem položaju – le v tem primeru se čista vrednost premoženja ne zmanjša.
Tožena stranka ni navedla, katere konkretne pogodbene obveznosti naj bi tožeča stranka kršila, sklicevala se je le na njeno nestrokovnost, kar pa je glede na določilo 8. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju, ki predvideva obrazložitev odpovedi, povsem nekonkretizirano.
Tožena stranka zamenjuje dokaze z navedbami, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.