OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077345
OZ člen 436, 436/1, 458, 458/1. SZ-1 člen 3. ZGO-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2-15.
odgovornost za stvarne napake – prehod nevarnosti – obvestilo o napakah – sanacija napak – narava napak – primeren rok za odpravo – obligacija uspeha – ugotovitev v nasprotju z listinami v spisu
Prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Nevarnost preide na kupca z izročitvijo stvari. Gre za obligacijsko in ne stvarno pravno izročitev. Nevarnost preide na kupca v trenutku izročitve (v posest) in neodvisno od trenutka prehoda lastninske pravice.
Stranka, ki je po obvestilu o napakah pristopila k sanaciji teh napak, se ne more več utemeljeno sklicevati na dejstvo, da z napakami ni bila pravočasno in pravilno seznanjena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077332
OZ člen 131, 154, 186, 186/1, 186/3. ZVCP-1 člen 52.
prometna nesreča – premikajoča se motorna vozila – obstoj odškodninske odgovornosti – mirujoči viličar – predvidljiva ovira – nepravilno ravnanje – nevarna situacija – več oseb odgovornih za isto škodo – adekvatna vzročna zveza
Splošno izhodišče je, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Vendar pa se v primeru, kot je obravnavan, ko je škodo povzročilo več oseb, ki so delovale neodvisno ena od druge (brez skupnega namena povzročiti škodo), lahko posamezni povzročitelj škode v razmerju do oškodovanca (delno) razbremeni odškodninske odgovornosti v delu, za katerega dokaže, da je k škodi prispeval drug povzročitelj.
Res ni običajno, da se kdo zaleti v oviro velikih dimenzij, ki je vidna že najmanj 120 metrov prej, vendar za obstoj adekvatne vzročne zveze zadošča, da je ravnanje povzročitelja (toženca) povečalo možnost nastanka škode.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - nujna plačila - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Pri storitvah tožene stranke je šlo zgolj za redno revidiranje letnih računovodskih izkazov. Takega ravnanja pa ni mogoče uvrstiti med pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti.
Na zmanjšanje čiste vrednosti premoženja ni mogoče gledati na način, da so asignacije z bilančnega vidika tožeče stranke povsem nevtralne. Tu torej ni pomemben le bilančni vidik, pomembno je tudi enakomerno poplačilo vseh upnikov, ki so do bodočega stečajnega dolžnika v enakem položaju – le v tem primeru se čista vrednost premoženja ne zmanjša.
Prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde, temveč jo mora – kot poslovno odškodninsko odgovornost – uveljavljati od tiste pogodbene stranke, ki je za škodo odgovorna.
prevozna pogodba – mednarodni cestni prevoz – prevoznina – plačnik prevoznine – izpolnitev tovornega lista – splošni pogoji
Splošni pogoji so del prevozne pogodbe, torej so del pogodbenega materialnega prava, ki ga je potrebno pri realizaciji pravic in obveznosti strank upoštevati. Stranki pogodbe se sicer lahko dogovorita drugače, kot to določajo splošni pogoji, vendar pa mora drugačen dogovor izrecno in nedvoumno izhajati iz sklenjene pogodbe.
Zakonske norme se uporabijo takrat, kadar stranki s pogodbo določenega vprašanja nista uredili in slednjega ne urejajo niti splošni pogoji. Če je odgovornost pošiljatelja v splošnih pogojih določena navkljub izrecnem dogovoru strank o plačilu prevoza s strani prevzemnika, je toliko bolj šteti, da je slednja predpisana tudi za primer, ko stranki plačnika nista določili.
Tožena stranka ni navedla, katere konkretne pogodbene obveznosti naj bi tožeča stranka kršila, sklicevala se je le na njeno nestrokovnost, kar pa je glede na določilo 8. člena Dogovora o poslovnem sodelovanju, ki predvideva obrazložitev odpovedi, povsem nekonkretizirano.
Tožena stranka zamenjuje dokaze z navedbami, kar je v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/1-2, 94, 94/1, 94/2, 94/3.
učinki začetka stečajnega postopka - zasebna listina - datum overitve zemljiškoknjižnega dovolila
Skladno s 3. točko tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz 2. točke, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, tudi v primeru, če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
ZZK-1 člen 16, 86, 88, 148. ZIZ člen 45, 45/3, 45/4, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – postopek po uradni dolžnosti – pravnomočnost osnovnega sklepa o izvršbi – presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine
Zemljiškoknjižno sodišče ni pojasnilo, zakaj glede na konkretni sklep o izvršbi, ki je bil v tej zadevi podlaga za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, vprašanje njegove pravnomočnosti ni pomembno. Presoditi bi moralo ne le, ali je obvestilu priložena ustrezna zemljiškoknjižna listina temveč tudi, ali je predlagani vpis, kot izhaja iz obvestila, skladen z vsebino listine.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076581
ZGD-1 člen 389, 614, 614/1, 614/3. ZPP člen 153, 153/1, 190.
izstop iz družbe – primerno denarno nadomestilo za odkup delnic – manjšinski delničar – prodaja delnic med postopkom – pravni interes – stvarna legitimacija – povračilo stroškov pravdnega postopka – sklep procesnega vodstva – založitev predujma – dopustnost pritožbe
Sporno razmerje v obravnavani zadevi predstavlja to, kolikšen znesek za delnico bi moral nasprotni udeleženec ponuditi predlagateljici. Izvorni postopek za ugotavljanje te vrednosti pa je nepravdni postopek, ki se tu vodi, ta vrednost pa zavezuje oba udeleženca postopka, ne glede na to, kako bo razmerje med njima dokončno urejeno.
Predlagateljica ima pravni interes za odločitev sodišča v tem postopku in ga zaradi tega, ker je nasprotni udeleženec odsvojil svoje delnice, nikakor ni mogla izgubiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076584
ZPP člen 18, 18/3, 48, 48/1, 69. OZ člen 111, 406. ZMZPP člen 52, 52/3, 88, 88/1.
ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost slovenskih sodišč – prorogacijska klavzula – sporazum o pristojnosti – veljavnost temeljne pogodbe – uporabnina – nepogodbena obveznost – litispendenca pred tujimi sodišči – solidarnost na upniški strani – aktivna legitimacija – materialno sosporništvo
Veljavnost sporazuma o pristojnosti ni odvisna od veljavnosti temeljne pogodbe, tudi če je njen sestavni del.
Na nepogodbeno obveznost tožene stranke se prorogacijska klavzula iz Pogodbe ne nanaša in za spore iz tega naslova veljajo splošna pravila o mednarodni pristojnosti glede na sedež tožene stranke.
Prorogacijsko klavzulo, ki je zapisana v končnih določbah Pogodbe, ni mogoče razumeti kot sporazum, ki določa krajevno pristojnost sodišča za vse spore med strankami, temveč za spore iz konkretnega pogodbenega razmerja.
Ker sta tožeči stranki materialna sospornika glede zahtevka na vračilo gotovine, tudi če se bo v postopku pred sodiščem prve stopnje kasneje ugotovilo, da zahtevek prve tožeče stranke ni utemeljen, to ne vpliva na veljavnost prorogacijske klavzule iz Pogodbe in ne gre za spor med tujimi pravnimi osebami, ki ni dovoljen pred slovenskimi sodišči.
časovna omejenost pravic – izbris časovne omejene pravice
Za razliko od sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, ki v 21. členu določa, da se v primeru časovne omejenosti pravice, vpiše tudi podatek o dnevu prenehanja te pravice, je prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi v drugem odstavku 14. člena določal, da se vpiše čas trajanja te pravice.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj po toženkini izpolnitvi zahtevka, to dejstvo pa jo razbremenjuje obveznosti povračila pravdnih stroškov tožene stranke.
ugovor neizpolnjene pogodbene obveznosti – celota izpolnitve – sukcesivnost dobav – ugovor zapadlosti – pogoj – plačilo glavnega izvajalca
Stranki sta sklenili nepogojno pogodbo, ki je začela učinkovati takoj. Tožeča stranka je svoj del obveznosti tudi izpolnila, v primeru, da je bilo plačilo tožene stranke odloženo do trenutka prejema plačila s strani glavnega izvajalca, pa je v sodni praksi jasno zavzeto stališče, da pogodbena določba, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek na dan, ko bo prejel plačilo s strani investitorja (v konkretnem primeru glavnega izvajalca), ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja pa ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen
ZZK-1 člen 41, 234, 234/1. ZZK-95 člen 22. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije paragraf 36.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjen podpis prodajalca na kopiji listine
Če podpis prodajalca na kopiji zasebne listine, katere vzpostavitev se zahteva, ni overjen, zemljiškoknjižno dovolilo ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, zato tudi pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka 234. člena ZZK-1 niso izpolnjeni.
odlog plačila sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – preverjanje premoženjskega stanja
V obravnavanem primeru tožnica s splošnimi navedbami in pomanjkljivo izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, ob izostanku drugih dokazil, ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, zato je njen predlog za odlog plačila sodnih taks neutemeljen.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – možnost poplačila terjatve – uveljavitev zavarovanj – materialno procesno vodstvo
Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način (četudi s težavami), pogoji za izpodbijanje niso podani, pri čemer je dokazno breme izpolnjevanja vseh pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj na upniku, ki vloži izpodbojno tožbo.
ZST-1 člen 10, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 212, 105, 105/2, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju - priloge obrazca – nepopolna vloga – stečaj nasprotne stranke – preveritev podatkov po uradni dolžnosti
Če obrazcu ZST-1 niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
Predpostavka za kakršnokoli odločitev o stroških pritožbenega postopka je opredeljena zahteva za povračilo le-teh. Pritožbeno sodišče (praviloma) odloča o pritožbi brez obravnave, zato mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v pritožbi.
stečajni postopek - vlaganje vlog po odvetniku – vlaganje vlog v elektronski obliki
Ko je sodišče prve stopnje izpolnilo zakonsko dolžnost, da v določenem procesnem položaju stranko opozori na njene procesne možnosti ali dolžnosti, ter jo tudi seznanilo s posledicami, če ne bo ravnala v skladu s takšnim opozorilom oziroma pozivom, pa stranka tega kljub temu ne upošteva, ni mogoče govoriti o kršitvi dolžnikove pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, niti do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 232, 232/3. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
predlog za začetek stečajnega postopka – verjetnost terjatve – dokazni standard – odstop od pogodbe – materialno procesno vodstvo – dokaz v informativne namene
Materialno procesno vodstvo je potrebno v primeru, ko mora sodišče poskrbeti, da kakšen relevanten vidik zadeve ne bi bil prezrt v postopku. Nikakor pa ni dolžno sodišče v primeru, da na pomanjkljivosti opozarja ena od strank, druge stranke še k čemurkoli pozivati.
Za dokazovanje obstoja terjatve zadostuje že izkaz verjetnosti terjatve. Zato ni podlage, da bi moral upnik v zvezi z dokazovanjem obstoja insolventnosti to terjatev dokazati s stopnjo prepričanja, kaj šele s stopnjo gotovosti. Nedvomno pa je za ugotavljanje insolventnosti treba izkazati verjetnost upnikove terjatve najmanj v takšni višini, ki nato izkaže tudi obstoj domneve insolventnosti, na katero se upnik sklicuje.