določitev primerne preživnine – korist otroka – nadpovprečna preživnina – strošek obšolskih dejavnosti – nadomestna izpolnitev – izpolnitev preživninske obveznosti
Obšolske dejavnosti omogočajo otroku razvijati njegove prirojene sposobnosti, s tem pa tudi pridobiva na različnih socialnih spretnostih, ker se druži na različnih področjih, vendar pa urnik, prenatrpan s številnimi izven šolskimi dejavnostmi ni v korist otroka, saj je pri otrocih pomemben tudi dejanski prosti čas in čas, ki ga preživijo z roditeljem.
Toženec je plačeval večino stroškov za bivanje tako tožnice kot mladoletnega otroka, za otroka je plačeval njegovo prehrano v šoli, kot tudi večji delež stroškov obšolskih dejavnosti, dopust, na katerem je bil otrok, kar je vse predstavljalo izpolnitev njegove preživninske obveznosti. Tožnica je sprejela izpolnitev toženca v zgoraj navedenem obsegu, ki pokriva ugotovljeno preživninsko obveznost toženca in je s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, zaradi česar je toženčeva preživninska obveznost do izdaje sodbe sodišča prve stopnje prenehala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0059947
SPZ člen 72, 72/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZPP člen 2, 2/1, 108, 108/5. ZNP člen 10, 10/2. ZS člen 83. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 9, 11.
tožba na ugotovitev izključne lastnine – skupna lastnina – nujno sosporništvo – stvarna legitimacija – skupno premoženje zakoncev – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – dopolnitev pritožbe – rok za vložitev tožbe - kilometrina
Če tožnik, ki trdi, da je izključni lastnik, toži le enega skupnega lastnika, ne pa obeh, toži napačno stranko.
Na zaključek, da določeno premoženje sodi v skupno premoženje, ne vpliva okoliščina bistveno večjega dohodka enega zakonca ali pa morda, da je eden od zakoncev vložil v skupno premoženje več svojega posebnega premoženja, ki ga je imel pred nastankom življenjske skupnosti ali pa ga je pridobil tekom nje (npr. z darili svojih staršev).
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – darilna pogodba – dogovor v korist tretjega – pravica gradnje – priposestvovanje - dobrovernost
Ker je tožnikova pravica do gradnje garaže temeljila na dogovoru v korist tretjega, vsebovanem v darilni pogodbi, sklenjeni med starši tožnika in toženca ter tožencem, tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na delu nepremičnine, na kateri stoji garaža, po pravilih o dobroverni gradnji na tujem svetu.
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.
tožba za spremembo preživnine – višina preživnine – bistveno spremenjene razmere – pravnomočnost – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev
Tožbi za zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče ugoditi le, če so razmere bistveno spremenjene. Življenjske razmere se namreč nenehno spreminjajo, zato sleherna sprememba ne more biti bistvena. Drugačno stališče bi izvotlilo institut pravnomočnosti.
Določitev višine preživninske obveznosti ni matematično opravilo, temveč rezultat vrednotnega sklepa, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
izjava o premoženjskem stanju – navedba neresničnih podatkov – plačilo dvojne takse – pomanjkljivo izpolnjena izjava
Plačilo dvojne takse vsebinsko predstavlja sankcijo. Ta sankcija pa je predvidena za primer, ko stranka v izjavi o premoženjskem stanju zavestno navede neresnične podatke in torej izjavi, da določenega premoženja nima ali pa navede njegovo manjšo vrednost, ne pa, ko sodišču odda pomanjkljivo izpolnjeno izjavo. Posledica pomanjkljivo izpolnjene izjave o premoženjskem stanju je (lahko) kvečjemu zavrnitev predloga za oprostitev.
V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne pravice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in ker je ukrep začasen, kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov udeležencev. Ali povedano drugače, sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti (ne)utemeljenost predolga po ZPND.
ugotovitev solastninske pravice na nepremičnini – vrednost spornega predmeta – nedenarni znesek – prosti preudarek – izvedensko mnenje
Sodišče prve stopnje se mora o pravilnosti navedene vrednosti spornega predmeta, kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, prepričati hitro in na primeren način, kar je v presojanem primeru tudi storilo. Podatke je povzelo iz izvedenskega mnenja o vrednosti nepremičnine, zato ni nobenega razloga, da bi višje sodišče posegalo v tako določeno vrednost spora, saj zadostuje, da sodišče ugotovi sprejemljivo verjetno vrednost in pri tem lahko uporabi celo prosti preudarek.
Toženčevo sklicevanje na silobran ne more biti utemeljeno, saj je tožnico močno držal za roke in jo na koncu spustil na tla, s čemer jo je poškodoval, kljub temu, da je njen napad s palico medtem že prenehal.
Toženčeve preživninske zmožnosti so bistveno višje, kakor jih sam prikazuje. Ker prikriva svoje dejanske preživninske zmožnosti, jih sodišče numerično seveda ni moglo ugotoviti.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076048
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 82, 82/1, 440. ZOR člen 460. ZZK-1 člen 243. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6.
stečaj pravdne stranke v pritožbenem postopku – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za izbrisno tožbo – lastninska pravica na nepremičnini – lastninjenje družbene lastnine – prodaja tuje stvari
Aktivno legitimiran za izbrisno tožbo je samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred izpodbijanim vpisom, so bile s tem vpisom prizadete.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077350
SPZ člen 77, 77/1, 78. ZNP člen 138, 138/2. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru – kriterij močnejše pravice – soglasje za ureditev meje – prekluzija – vrednost spornega predmeta – sestavni del sklepa – javno dobro – varovalni pas občinske ceste
Po kriteriju močnejše pravice je mejo mogoče urediti le, če je vrednost spornega mejnega prostora manjša od 4.000,00 EUR ali če obstaja soglasje udeležencev postopka.
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je tudi ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora.
Vpis v zemljiški knjigi ni konstitutivnega pomena za nastanek javnega dobra, mora pa za to obstajati določen akt o razglasitvi oziroma uporabi zemljišča v takšne namene. Tudi dejstvo, da je varovalni pas občinske ceste po določilu 97. člena Zakona o cestah širok 10 m od zunanjega pasu občinske ceste, ne pomeni, da ta del zemljišča predstavlja javno dobro, temveč le, da je tam omejena raba prostora. S spremembo mejne črte pa se dosedanja raba prostora ne spreminja in ne gre za oviro, ki bi vplivala na določitev meje.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0076055
ZNP člen 35, 35/1, 35/4, 168. EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 104, 104/1.
sodni depozit - zakonsko predvidena možnost sodnega depozita - razlastitveni upravičenec - ustanovitev služnosti v javno korist - nujen postopek
Bistveno za odločitev o predlogu za sprejem denarja v sodni depozit je le, da je možnost sodnega depozita zakonsko predvidena. Takšno možnost predpisuje 5. odstavek 59. člena EZ.
Sodni depozit ni pogojen z obstojem razlogov, ki utemeljujejo hitro postopanje v upravnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077353
OZ člen 150, 153, 153/3. ZVCP-1 člen 23, 48, 103.
odgovornost zavarovanca – soprispevek – pravilna vožnja kolesarja – kritična prometna situacija – višina odškodnine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – strah
Tožnik je do krožišča pravilno vozil po desnem robu smernega vozišča, saj na kolesarsko stezo ni bil opozorjen. Do uvoza v krožišče tako tožnik ni bil dolžan uporabljati kolesarske steze, to pomeni, da k nastanku škode, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, ni soprispeval.
Pravno upošteven ni zgolj strah za življenje, temveč tudi strah pred poškodbo ali pred bližajočim se udarcem, če ga ni mogoče preprečiti.