oprostitev plačila sodne takse – sredstva v bilanci stanja – naložba v podjetje v stečaju
Tožeča stranka ni podala dovolj konkretnih navedb o višini sredstev, ki jih izkazuje v bilanci stanja, in ki naj bi predstavljale naložbo v hčerinsko družbo v stečaju, zaradi česar z njimi ne more razpolagati ali jih unovčiti. Za te trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazov.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena – poseg v osebnostne pravice – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - odgovornost za delavce – odgovornost člana organa pravne osebe – neposredna odgovornost avtorjev – povzročitev škode
Za škodo, ki jo povzročijo člani organa pravne osebe, vselej deliktno odgovarja pravna oseba. Član organa pravne osebe lahko oškodovancu neposredno odgovarja le tedaj, ko dejanje ni v zvezi z opravljanjem njegove funkcije. Če član organa pravne osebe dejanje povzroči v okviru izvrševanja svoje funkcije, je njegova neposredna deliktna odgovornost izključena.
naročniško razmerje – pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja – nedenarna obveznost – opustitvena obveznost – odstop od pogodbe – stvarna napaka na prenosniku – pogodbena kazen
Obveznost toženke ni bila (samo) denarna, temveč tudi v njeni zavezi, da bo vztrajala/ohranila naročniško razmerje najmanj 24 mesecev, kar pa je nedenarna obveznost, zato je denarna kazen dopustna. Gre za opustitveno zavezo, s katero se stranka zaveže, da ne bo opravila določenega aktivnega ravnanja (prekinila naročniškega razmerja), ki bi ga bila sicer upravičena storiti.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – darilna pogodba – dogovor v korist tretjega – pravica gradnje – priposestvovanje - dobrovernost
Ker je tožnikova pravica do gradnje garaže temeljila na dogovoru v korist tretjega, vsebovanem v darilni pogodbi, sklenjeni med starši tožnika in toženca ter tožencem, tožnik ni mogel pridobiti lastninske pravice na delu nepremičnine, na kateri stoji garaža, po pravilih o dobroverni gradnji na tujem svetu.
V konkretnem primeru odpoved pravici do pritožbe oziroma sprožitvi upravnega spora zoper uporabno dovoljenje, ki naj bi bilo ob njegovi izdaji v imenu tožnice (ustno) podano s strani M.J., ni bilo opravljena (izvedena) na zakonsko predviden način. Zato posledično tudi ni mogla biti učinkovita.
Ne gre za situacijo, ko bi bil dolžnik, zoper katerega je bil izveden postopek prisilne poravnave in slednja potrjena, istočasno tudi dolžnik v tem postopku zavarovanja, pač pa so vloge zamenjane. Nad upnikom v tem postopku je bila potrjena prisilna poravnava, glede na izid tega postopka zavarovanja pa je postal dolžnik za povračilo stroškov postopka zavarovanja. Terjatev dolžnika zoper upnika na povračilo stroškov postopka je torej nastala z izpodbijanim sklepom, to pa je že po izdaji sklepa o potrditvi prisilne poravnave St 5/2012 z dne 31.7.2012, ki je postal pravnomočen dne 16.8.20012. Tako tudi ne gre za situacijo iz prvega odstavka 214. člena ZFPPIPP, ko bi bil izpodbijani sklep izdan pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in bi tudi zanj veljali učinki potrjene prisilne poravnave.
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.
Tožnik ne more uveljavljati alternativnega združevanja zahtevkov v primeru, ko sam ne ve z gotovostjo, do česa je upravičen, ampak se mora poslužiti eventualne kumulacije zahtevkov.
V predmetni zadevi je tožnik alternativno postavil dva zahtevka: s prvim je uveljavljal priposestvovanje služnosti po trasi, ki v naravi ne obstaja več, z drugim pa po sedaj obstoječi trasi. Ker zahtevkov ni postavil v odnosu primarnega in podrejenega (eventualna kumulacija zahtevkov), bi ga moralo prvostopenjsko sodišče glede na podano trditveno podlago v okviru materialnega procesnega vodstva opozoriti na navedene pomanjkljivosti.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/2, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev dedičev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – domneva skupnega premoženja
Pravica zapustnikove vdove, ki se opira na zakonsko domnevo o skupnem premoženju, je verjetnejša kot pravica zapustnikovega sina, ki le pavšalno trdi, da predstavlja osebno vozilo zapustnikovo posebno premoženje.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077350
SPZ člen 77, 77/1, 78. ZNP člen 138, 138/2. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru – kriterij močnejše pravice – soglasje za ureditev meje – prekluzija – vrednost spornega predmeta – sestavni del sklepa – javno dobro – varovalni pas občinske ceste
Po kriteriju močnejše pravice je mejo mogoče urediti le, če je vrednost spornega mejnega prostora manjša od 4.000,00 EUR ali če obstaja soglasje udeležencev postopka.
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je tudi ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora.
Vpis v zemljiški knjigi ni konstitutivnega pomena za nastanek javnega dobra, mora pa za to obstajati določen akt o razglasitvi oziroma uporabi zemljišča v takšne namene. Tudi dejstvo, da je varovalni pas občinske ceste po določilu 97. člena Zakona o cestah širok 10 m od zunanjega pasu občinske ceste, ne pomeni, da ta del zemljišča predstavlja javno dobro, temveč le, da je tam omejena raba prostora. S spremembo mejne črte pa se dosedanja raba prostora ne spreminja in ne gre za oviro, ki bi vplivala na določitev meje.
stvarna služnost – varstvo služnosti – konfesorna tožba – odstranitveni zahtevek – prepovedni zahtevek – služnost hoje in vožnje – nastanek služnosti z zakonom – nepravo priposestvovanje služnosti
Vznemirjanje mora biti takšno, da bodisi preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje vsebine služnostne pravice, zato se za vznemirjanje ne šteje ravnanje, ki sicer posega v način izvrševanja služnosti, vendar nanj bistveno ne vpliva.
Občasnost voženj ne predstavlja ovire za priposestvovanje služnosti vožnje, če se je ta v okviru določenega namena izvajala redno.
Sodišče v postopku zavarovanja s tem sklepom le ugotavlja, ali, glede na stanje postopka zavarovanja ter stanje stečajnega postopka v času pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je upnik terjatev in ločitveno pravico priglasil, kot je to pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje. Za presojo procesnih situacij, do katerih pride zaradi dejanj udeležencev stečajnega postopka v času po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev, je pristojno sodišče v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073995
ZPP člen 205. ZASP člen 146.
sprememba pravnoorganizacijske oblike – prenehanje pravne osebe – prekinitev postopka – javna priobčitev avtorsko varovanih del – predvajanje glasbe – plačilo nadomestila – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena
V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike pravdne stranke iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre v takšnih primerih statusnega preoblikovanja zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zato tudi ni prišlo do prekinitve postopka na podlagi 3. točke 205. člena ZPP.
Pri presoji, ali se je v prostorih tožene stranke predvajala glasba ali ne, ni odločilno dejstvo, da kontrolorji tožeče stranke vira glasbe niso vidno zaznali, ampak je, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, ključno, da so glasbo slišali.
Kontrol tožeče stranke ni mogoče primerjati s kontrolami pri inšpekcijskem nadzoru, saj ugotovitve s kontrol niso podlaga za izdajo oblastnih aktov, ki bi jih bila pristojna izdajati tožeča stranka, pač pa so še vedno predmet dokazovanja v sodnem postopku. V slednjem pa je tudi zagotovljeno varstvo pravic in obveznosti uporabnika avtorsko varovanih glasbenih del.
ZPP člen 105, 108, 108/5, 112, 112/1, 278, 318. 318/1.
sestavine vloge - nerazumljiva vloga - nerazumljiv odgovor na tožbo - formalne sestavine odgovora na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravica do kontradiktornega sojenja – načelo kontradiktornosti
Z vlogo, iz katere je razvidno, da gre za odgovor na tožbo in kdo jo je vložil, vsebuje pa nerazumljive podatke o strankah postopka in opravilni številki zadeve, je treba postopati po pravilih o nerazumljivi vlogi.
začetek stečajnega postopka – vpis v sodni register
Sodišče prve stopnje je v skladu z zakonskimi določbami na podlagi sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je subjekt vpisa, utemeljeno sklenilo, da se pri subjektu vpisa vpišejo v sklepu navedene spremembe podatkov in da se vpiše začetek stečajnega postopka.
Vpisi navedenih sprememb podatkov se opravijo takoj po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka in torej pred njegovo pravnomočnostjo, saj pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka ne zadrži izvršitve sklepa.
prodaja premoženja – način prodaje – izhodiščna cena – najboljši pogoji za poplačilo upnikov – načelo enakega obravnavanja upnikov – višja cena od ocenjene vrednosti
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izhodiščne cene, ki bi bila višja od po pooblaščenem ocenjevalcu ocenjene vrednosti premoženja. Kadar ima sodišče dovolj verodostojne informacije, da obstaja interes za nakup premoženja po ceni, ki je bistveno višja od ocenjene vrednosti, ni nobene ovire, da ne bi skušalo premoženje prodati po tako ugotovljeni vrednosti.
Pri upoštevanju splošnega načela o zagotavljanju najboljših pogojev za poplačilo upnikov je treba najti sorazmerje med čim boljšim unovčenjem stečajne mase in hitrostjo postopka, pri čemer gre v koliziji obeh težiti k čim boljšemu unovčenju premoženja in pri tem upoštevati korist vseh upnikov stečajnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STEČAJNO PRAVO
VSL0059967
OZ člen 1019, 1019/3, 1021, 1022, 1022/1, 1022/2. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/2. ZPPSL člen 112.
poroštvo – porok in plačnik – poroštvena obveznost - stečaj glavnega dolžnika – zapadlost terjatve – menica – bianco menica
V posledici začetka stečajnega postopka so vsi še nezapadli obroki po kreditnih pogodbah zapadli zgolj za glavnega dolžnika, ne pa tudi za poroka. Porok navkljub stečaju glavnega dolžnika še vedno odgovarja za dolg skladno s prevzetimi obveznostmi.