zavarovanje terjatve s predhodno odredbo – pogoji za izdajo predhodne odredbe – obstoj premoženja dolžnika
Že samo vrednost tožnikovih nepremičnin 65.000.000,00 EUR, četudi bi bila ta zaradi trenutno splošnih znanih gospodarskih razmer za polovico nižja, ob trditvah same tožeče stranke, da iz najemnin in kupnin tožena stranka tekoče krije obveznosti za že najete kredite ter dejstvu, da nobeni kazalci še ne kažejo na insolventnost tožene stranke, obstoječe gospodarsko stanje tožene stranke ne kaže na nevarnost ogrožanja uveljavitve tožnikove terjatve.
Tožena stranka se je v postopku na prvi stopnji izrecno sklicevala na tabelo v dokaznih listinah tožeče stranke, zaradi česar je takšno sklicevanje pravilno štelo za del njene trditvene podlage. Tožeča stranka je bila z okoliščino, kolikšen znesek ji je tožena stranka obračunala, seznanjena vsaj ob predložitvi teh listin v sodni spis. Iz tega razloga se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na to, da ji je bila obramba onemogočena in je izpodbijana sodba zanjo sodba presenečenja.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - strošek v zvezi z zdravljenjem – premoženjska škoda – nastanek škode - začasno poslabšanje psihičnega stanja
Ker je namen povračila stroškov v zvezi z zdravljenjem vzpostavitev premoženjskega stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, le-to pa dokler stroškov zdravljenja oškodovanec ne plača, ni prizadeto, tudi o nastanku premoženjske škode ni mogoče govoriti.
Začasno poslabšanje psihičnega stanja res ne more biti podlaga za prisojo denarne odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je pa takšno poslabšanje psihičnega stanja in s tem začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti potrebno upoštevati pri odločanju o odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.
OZ člen 92, 119, 125, 784, 784/1. ZPP člen 7, 7/1. ZOdvT člen 3.
smrt mandatarja – univerzalno pravno nasledstvo - načelo relativnosti pogodbenih razmerij – mandatna pogodba – plačilo opravljenih storitev – oderuška pogodba – ničnost – dogovor o odvetniški nagradi
Z mandatarjevo smrtjo naročilo (upravičenje opravljati posle za naročitelja) preneha. Vendar pa s prenehanjem naročila preneha zgolj obveznost mandatarja opraviti posel (ta obveznost tako ne preide na mandatarjeve dediče), ne pa morebitne terjatve za plačilo že opravljenih storitev, ki iz mandatne pogodbe izvirajo.
Ker je bil dogovor o nagradi nižji od zakonsko dovoljenega, odvetnik pa tudi ne bi bil upravičen do nagrade, če v postopku denacionalizacije ne bi uspel, očitano nesorazmerje med storitvami odvetnika in koristjo toženke ni podano.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0076038
ZDen člen 2, 19, 32, 32/1, 32/2, 78, 88. OZ člen 87, 92, 131, 132, 168, 169. ZPP člen 181.
odškodnina po ZDen – prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve – protipravnost – možnost vrnitve premoženja v naravi – ničnost - uveljavljanje ničnosti – pravni interes - pravni interes za ugotovitveno tožbo – ugotovitvena tožba – pravnomočno končan denacionalizacijski postopek – zahtevek v korist tretjega
Dediči denacionalizacijskega upravičenca, ki zaradi kršitve 88. čl. ZDen uveljavljajo odškodninski zahtevek, po pravnomočnem zaključku denacionalizacijskega postopka nimajo pravnega interesa za ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero je zavezanec v teku denacionalizacijskega postopka protipravno razpolagal s premoženjem, glede katerega je obstajala dolžnost vrnitve v naravi.
Tožniki uveljavljajo odškodnino uveljavljajo v korist tretjega – pokojnih upravičencev. Pravne podlage za uveljavljanje odškodnine za tuj račun ne navajajo; v materialnih predpisih take podlage ni. Razen tega so po materialnem pravu do odškodnine upravičeni tožniki in ne denacionalizacijska upravičenca.
lovljenje divjadi – lovska družina – obvestilo lovske družine – prepoved lova – odločitev organov lovske družine – sodno varstvo – ustavna jamstva – odprava obvestila
Obvestilo toženke tožniku, s katerim ga obvešča, da mu v letu 2011 ni dovoljeno loviti visoke divjadi v Lovski družini M., razen na razpisanih skupnih lovih, ne predstavlja le sporočila, ampak gre za odločitev organov toženke v smislu prvega odstavka 14. člena ZDru zoper katero je dopustno sodno varstvo. Pomanjkanje oblike izdanega akta ne more iti v breme tožnika.
Ukrep prepovedi lova je bil tožniku izrečen ne da bi bile upoštevane temeljne pravice in garancije pravnega postopka, za izrek takšne prepovedi ne obstaja ne pravna in ne dejanska podlaga, zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbenemu zahtevku ugodilo in obvestilo odpravilo.
prisilna poravnava – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij – nepopolna zahteva – poziv na dopolnitev
Če dolžnik spremeni načrt finančnega prestrukturiranja po 1. točki prvega odstavka 180. člena ZFPPIPP, mora poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja vsebovati tudi pritrdilno ali odklonilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca o tem, ali so pogoji za plačilo terjatev, ki jih dolžnik ponuja upnikom, s spremenjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ugodnejši. 181. člen ZFPPIPP je bil z določbo tretjega odstavka dopolnjen z utemeljitvijo, da je pri presoji, ali so pogoji plačila terjatev ugodnejši, treba uporabiti pravila poslovno finančne stroke, in je zato najprimerneje, če to presojo opravi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja ter jo vključi v svoje poročilo o pregledu spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.
SPZ člen 25, 32, 33. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-2. ZCes-1 člen 3, 100.
motenje posesti – posestno varstvo – onemogočena uporaba ulic – uporaba dovozne poti – nov prometni režim – prometna ureditev – grajeno javno dobro – javne ceste – omejitev splošne rabe
Javne ceste so javno dobro in so izven javnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Izključeno je tudi posestno varstvo.
Glede na naravo in namen posamezne vrste javnega dobra so dopustne omejitve v načinu in obsegu splošne rabe. Določene so v zakonu, ki določa pogoje za njegovo uporabo.
Prometna ureditev vključuje tudi določene omejitve uporabe cest ali njenega dela glede na vrsto prometa in ureditev parkiranja in ustavljanja vozil. Odločanje o vprašanjih, povezanih z uporabo javnih cest, je po povedanem stvar upravnega prava.
Sodišče odloča o sklenitvi zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla glede kmetijskega zemljišča, tak pravni posel pa velja pod odložnim pogojem odobritve upravne enotes. Vprašanja, ali in kakšna ponudba je bila dana, kako dana ponudba veže, kaj pomeni sprejem ponudbe, so civilnopravno vprašanja, zato se glede umika ponudbe ne upoštevajo predpisi o upravnem postopku.
Tožnik kot povprečen udeleženec v pravnem prometu ni ravnal dovolj skrbno, ko je podajal ponudbo. Okoliščina, da prodajalec za postopek ponudbe pooblasti osebo, ki naj bi bila strokovnjak, ne pomeni, da ponudniku ni treba ničesar več storiti.
Dejstvo, da je bil primarni tožbeni zahtevek zavrnjen šele v četrtem sojenju in je sodišče šele v petem sojenju pričelo z obravnavo podrejenega zahtevka, je potrebno upoštevati pri ugotavljanju uspeha v pravdi.
tožba na nedopustnost izvršbe – zastavna pravica na podlagi sporazuma – izpodbijanje izvršilnega naslova – ničnost - sodna poravnava – subjektivne meje pravnomočnosti
Sodna poravnava ima res učinek pravnomočne sodne odločbe, vendar pa gre za dogovor med strankami, ki so ugotovile ničnost darilne pogodbe, pri čemer pa tožena stranka ni sodelovala, zato je navedena ugotovitev ne veže oziroma nanjo ne more imeti vpliva, nanjo se subjektivne meje pravnomočnosti ne raztezajo.
S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne more pa v tem postopku izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar je smiselno storil tožnik, ko je zatrjeval ničnost kreditne pogodbe (kot posledico ničnosti darilne pogodbe) v delu, ki se nanaša na hipotekarno zavarovanje. V tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova pod preobleko predhodnega vprašanja ni dopustno.
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja – plačilo storitev odvetniku v izodbojnem obdobju
Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka imela koristi, ker ji je tožena stranka do začetka stečajnega postopka zagotavljala odvetniške storitve brezplačno, za odločitev v tem sporu ni pomemben. Tožeča stranka bi sicer imela lahko koristi, glede katerih pa tožena stranka ni podala trditev, da so se na strani premoženja tožeče stranke izrazile v kakšni izmed oblik premoženja iz 1. odstavka 10. člena ZFPPIPP.
določitev primerne preživnine – korist otroka – nadpovprečna preživnina – strošek obšolskih dejavnosti – nadomestna izpolnitev – izpolnitev preživninske obveznosti
Obšolske dejavnosti omogočajo otroku razvijati njegove prirojene sposobnosti, s tem pa tudi pridobiva na različnih socialnih spretnostih, ker se druži na različnih področjih, vendar pa urnik, prenatrpan s številnimi izven šolskimi dejavnostmi ni v korist otroka, saj je pri otrocih pomemben tudi dejanski prosti čas in čas, ki ga preživijo z roditeljem.
Toženec je plačeval večino stroškov za bivanje tako tožnice kot mladoletnega otroka, za otroka je plačeval njegovo prehrano v šoli, kot tudi večji delež stroškov obšolskih dejavnosti, dopust, na katerem je bil otrok, kar je vse predstavljalo izpolnitev njegove preživninske obveznosti. Tožnica je sprejela izpolnitev toženca v zgoraj navedenem obsegu, ki pokriva ugotovljeno preživninsko obveznost toženca in je s tem odobrila njegovo nadomestno izpolnitveno ravnanje, zaradi česar je toženčeva preživninska obveznost do izdaje sodbe sodišča prve stopnje prenehala.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212/2, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
napotitev dedičev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – domneva skupnega premoženja
Pravica zapustnikove vdove, ki se opira na zakonsko domnevo o skupnem premoženju, je verjetnejša kot pravica zapustnikovega sina, ki le pavšalno trdi, da predstavlja osebno vozilo zapustnikovo posebno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0073995
ZPP člen 205. ZASP člen 146.
sprememba pravnoorganizacijske oblike – prenehanje pravne osebe – prekinitev postopka – javna priobčitev avtorsko varovanih del – predvajanje glasbe – plačilo nadomestila – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – dokazna ocena
V primeru spremembe pravnoorganizacijske oblike pravdne stranke iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo ni mogoče govoriti o prenehanju preoblikovane pravne osebe, saj gre v takšnih primerih statusnega preoblikovanja zgolj za spremembo zunanjih statusnih atributov družbe, ki na pravno eksistenco družbe ne vplivajo, zato tudi ni prišlo do prekinitve postopka na podlagi 3. točke 205. člena ZPP.
Pri presoji, ali se je v prostorih tožene stranke predvajala glasba ali ne, ni odločilno dejstvo, da kontrolorji tožeče stranke vira glasbe niso vidno zaznali, ampak je, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, ključno, da so glasbo slišali.
Kontrol tožeče stranke ni mogoče primerjati s kontrolami pri inšpekcijskem nadzoru, saj ugotovitve s kontrol niso podlaga za izdajo oblastnih aktov, ki bi jih bila pristojna izdajati tožeča stranka, pač pa so še vedno predmet dokazovanja v sodnem postopku. V slednjem pa je tudi zagotovljeno varstvo pravic in obveznosti uporabnika avtorsko varovanih glasbenih del.
tožba za spremembo preživnine – višina preživnine – bistveno spremenjene razmere – pravnomočnost – potrebe otroka – preživninske zmožnosti staršev
Tožbi za zvišanje ali znižanje preživnine je mogoče ugoditi le, če so razmere bistveno spremenjene. Življenjske razmere se namreč nenehno spreminjajo, zato sleherna sprememba ne more biti bistvena. Drugačno stališče bi izvotlilo institut pravnomočnosti.
Določitev višine preživninske obveznosti ni matematično opravilo, temveč rezultat vrednotnega sklepa, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta.
naročniško razmerje – pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja – nedenarna obveznost – opustitvena obveznost – odstop od pogodbe – stvarna napaka na prenosniku – pogodbena kazen
Obveznost toženke ni bila (samo) denarna, temveč tudi v njeni zavezi, da bo vztrajala/ohranila naročniško razmerje najmanj 24 mesecev, kar pa je nedenarna obveznost, zato je denarna kazen dopustna. Gre za opustitveno zavezo, s katero se stranka zaveže, da ne bo opravila določenega aktivnega ravnanja (prekinila naročniškega razmerja), ki bi ga bila sicer upravičena storiti.
Toženčevo sklicevanje na silobran ne more biti utemeljeno, saj je tožnico močno držal za roke in jo na koncu spustil na tla, s čemer jo je poškodoval, kljub temu, da je njen napad s palico medtem že prenehal.