mandatna pogodba – posredniška pogodba – pogodba o trgovskem zastopanju – vlaganje sredstev v zasebni sklad – neuspeh pri izpolnitvi obveznosti iz pogodbe s tretjim
Pogodbe o trgovskem zastopanju pravdni stranki nista mogli skleniti, saj gre za tovrstno pogodbo le v primeru kvalificiranega zastopanja.
Sodelovanje pravdnih strank je temeljilo na pogodbenem razmerju z elementi mandatne in posredniške pogodbe. Toženka, ki je sledila nalogu tožnice in vložila sporne zneske v sklad ter s tem izvršila naročilo, za neuspeh pri izpolnitvi obveznosti iz pogodbe s tretjim, pri kateri je posredovala, ni odgovorna.
ureditev meje – pravična ocena – pojem pravične ocene
Pri določitvi meje po pravični oceni je treba upoštevati tudi stanje v naravi (robniki in ciprese), ter okoliščino, da je robnike postavil prednik nasprotnega udeleženca v soglasju s prednikom predlagatelja.
OZ člen 174, 174/1, 179, 182. ZZVZZ člen 86. ZOZP člen 18, 18/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pretres možganov – zvin vratne hrbtenice – potni stroški – stroški prevozov na zdravljenje – zahteva za povrnitev stroškov prevoza na zdravljenje od ZZZS – pasivna legitimacija
Tožnica, ki je bila v času škodnega dogodka stara nekaj manj kot 23 let, je v posledici prometne nezgode utrpela pretres možganov, zvin vratne hrbtenice, udarnine po telesu in odrgnine po levem zapestju, lažji postkomocijski sindrom in kronični posttravmatski glavobol. Iz naslova pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, strahu in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je tožnica prejela odškodnino v višini 16,3 PMNP.
Neutemeljeno toženka (zavarovalnica) vztraja pri stališču, da bi morala tožnica stroške prevozov na zdravljenje zahtevati od ZZZS. Toženka namreč ni dokazala, da je bila tožnici navedena materialna škoda že povrnjena.
priposestvovanje – ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice – družbena lastnina - menjalna pogodba
Tožnikova pravna prednica spornih nepremičnin v času od leta 1964 pa do leta 1979, ko so postale družbena lastnina, ni mogla priposestvovati, ker zahtevana priposestvovalna doba dvajsetih let sploh še ni potekla. Od leta 1979 dalje pa do leta 1994, ko so tožnik in njegovi pravni predniki ugotovili, da dogovor z dne 14. 1. 1964 ni bil dokončno izpeljan v zemljiški knjigi, pa je bilo priposestvovanje lastninske pravice izključeno zaradi dejstva, ker so bile sporne nepremičnine družbena lastnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0076055
ZNP člen 35, 35/1, 35/4, 168. EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 104, 104/1.
sodni depozit - zakonsko predvidena možnost sodnega depozita - razlastitveni upravičenec - ustanovitev služnosti v javno korist - nujen postopek
Bistveno za odločitev o predlogu za sprejem denarja v sodni depozit je le, da je možnost sodnega depozita zakonsko predvidena. Takšno možnost predpisuje 5. odstavek 59. člena EZ.
Sodni depozit ni pogojen z obstojem razlogov, ki utemeljujejo hitro postopanje v upravnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0077353
OZ člen 150, 153, 153/3. ZVCP-1 člen 23, 48, 103.
odgovornost zavarovanca – soprispevek – pravilna vožnja kolesarja – kritična prometna situacija – višina odškodnine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – strah
Tožnik je do krožišča pravilno vozil po desnem robu smernega vozišča, saj na kolesarsko stezo ni bil opozorjen. Do uvoza v krožišče tako tožnik ni bil dolžan uporabljati kolesarske steze, to pomeni, da k nastanku škode, za katero odgovarja zavarovanec tožene stranke, ni soprispeval.
Pravno upošteven ni zgolj strah za življenje, temveč tudi strah pred poškodbo ali pred bližajočim se udarcem, če ga ni mogoče preprečiti.
V konkretnem primeru odpoved pravici do pritožbe oziroma sprožitvi upravnega spora zoper uporabno dovoljenje, ki naj bi bilo ob njegovi izdaji v imenu tožnice (ustno) podano s strani M.J., ni bilo opravljena (izvedena) na zakonsko predviden način. Zato posledično tudi ni mogla biti učinkovita.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076048
ZPP člen 207, 207/2. OZ člen 82, 82/1, 440. ZOR člen 460. ZZK-1 člen 243. ZLPP člen 4. ZZLPPO člen 6.
stečaj pravdne stranke v pritožbenem postopku – izbrisna tožba – aktivna legitimacija za izbrisno tožbo – lastninska pravica na nepremičnini – lastninjenje družbene lastnine – prodaja tuje stvari
Aktivno legitimiran za izbrisno tožbo je samo tisti, čigar pravice na nepremičnini, pridobljene pred izpodbijanim vpisom, so bile s tem vpisom prizadete.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077350
SPZ člen 77, 77/1, 78. ZNP člen 138, 138/2. ZPP člen 286, 286/1. ZCes-1 člen 97.
sodna ureditev meje – spor o lastninski pravici na spornem mejnem prostoru – kriterij močnejše pravice – soglasje za ureditev meje – prekluzija – vrednost spornega predmeta – sestavni del sklepa – javno dobro – varovalni pas občinske ceste
Po kriteriju močnejše pravice je mejo mogoče urediti le, če je vrednost spornega mejnega prostora manjša od 4.000,00 EUR ali če obstaja soglasje udeležencev postopka.
Bistveni sestavni del sklepa sodišča prve stopnje o ureditvi meje je tudi ugotovitev vrednosti spornega mejnega prostora.
Vpis v zemljiški knjigi ni konstitutivnega pomena za nastanek javnega dobra, mora pa za to obstajati določen akt o razglasitvi oziroma uporabi zemljišča v takšne namene. Tudi dejstvo, da je varovalni pas občinske ceste po določilu 97. člena Zakona o cestah širok 10 m od zunanjega pasu občinske ceste, ne pomeni, da ta del zemljišča predstavlja javno dobro, temveč le, da je tam omejena raba prostora. S spremembo mejne črte pa se dosedanja raba prostora ne spreminja in ne gre za oviro, ki bi vplivala na določitev meje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077348
URS člen 26. ZKP člen 542. ZPP člen 253, 254, 254/2. OZ člen 179. ZOR člen 200.
odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora – odškodninska odgovornost države za protipravno ravnanje njenih organov – objektivna odgovornost – pravična odškodnina – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – vzročna zveza – dokaz z izvedencem – pisno mnenje – zaslišanje izvedenca
Pravica do povračila škode zaradi neutemeljeno odvzete prostosti ni odvisna od tega, ali je bil pripor odrejen zakonito ali nezakonito, temveč je za pravilno oceno utemeljenosti takšnega zahtevka odločilen le izid kazenskega postopka, to je ali je bila oseba, ki je bila v priporu oproščena obtožbe ali ne, oziroma ali je bil zoper njo postopek ustavljen.
Duševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse posledice nepremoženjske škode. Vendar pa, če je zaradi odvzema prostosti tožniku nastala tudi druga premoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in iz naslova fizičnih bolečin, nevšečnosti ter strahu v zvezi zdravljenjem, pa lahko zahteva tudi to odškodnino.
Zaslišanje izvedenca v primeru, ko mu je sodišče naložilo, da izdela pisno izvedensko mnenje, je nujno samo, ko ima stranka za izvedenca vprašanja, na katere izvedenec ni pisno odgovoril.
Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda
Toženčevo sklicevanje na silobran ne more biti utemeljeno, saj je tožnico močno držal za roke in jo na koncu spustil na tla, s čemer jo je poškodoval, kljub temu, da je njen napad s palico medtem že prenehal.
Toženčeve preživninske zmožnosti so bistveno višje, kakor jih sam prikazuje. Ker prikriva svoje dejanske preživninske zmožnosti, jih sodišče numerično seveda ni moglo ugotoviti.
stroški postopka – posvet s stranko – nagrada odvetnika za druge vloge – odvetniška tarifa
Sodišče prve stopnje toženi stranki neutemeljeno ni priznalo priglašenih stroškov za obvestilo z dne 1. 3. 2006 v višini 50 točk, za vlogo z dne 13. 3. 2008 v višini 50 točk in vlogo z dne 18. 2. 2013 v višini 50 točk. Pravilno pa ji ni priznalo priglašenih stroškov za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno storitev, zajeta pa je že v drugih postavkah odvetniškega zastopanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005653
OZ člen 15, 33, 33/1. ZPP člen 11, 11/3, 11/4, 109.
sklenitev pogodbe - izpolnitev predpogodbe - razveza predpogodbe - kaznovanje odvetnice za žalitev v vlogi - presežena meja sprejemljive kritike
Izpolnitev predpogodbe se izrazi v sklenitvi glavne pogodbe, izpolnitev predpogodbe namreč predstavlja izjavo takšne volje, kot je bila glede bistvenih sestavin že opredeljena v predpogodbi.
Pritožba je namenjena preizkusu pravnih in dejanskih zaključkov nižjega sodišča, izhajajoč iz izpodbijane sodbe, in v tem smislu je pričakovana ter v celoti dovoljena kritičnost pritožnika do stališč sodišča, vendar vse v mejah dostojnega izražanja ter brez izrekanja žaljivih vrednostnih sodb o delu sodišča ter sodstva kot celote, s katerim se ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteta sodne veje oblasti.
pasivna legitimacija - obvezno zavarovanje v prometu - kraj nastanka škode - škoda izven ozemlja RS
Pravilna je razlaga določb prvega odstavka člena 26 ZOZP, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ki pojem „škode na ozemlju Republike Slovenije“ veže na kraj škodnega dogodka, do katerega mora tedaj priti na ozemlju Republike Slovenije, da nastopi odgovornost toženega zavarovalnega združenja.
Kakršnokoli drugačno razumevanje navedene zakonske določbe bi bilo zgolj nedopustno arbitrarno in preširoko, saj je ravno za nepremoženjsko škodo značilen njen sukcesivni značaj, ko se začetna in nadaljnja škoda kot celota v bistvu časovno zelo zavlečeta, nastopata lahko na različnih krajih, pač odvisno od zdravljenja in bivanja oškodovanca.
predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustno ravnanje – razžalitev dobrega imena in časti – opredelitev v Kazenskem zakoniku – resničnost izjave
Pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti je treba uporabiti merila iz OZ, ki ureja odškodninsko pravo, in si, kolikor so pomanjkljiva, ob tem pomagati tudi z merili s kazenskopravnega področja, in ker razžalitve OZ ne opredeli, si je sodišče prve stopnje pravilno pomagalo z določbami v času dejanja veljavnega Kazenskega zakonika, ki je v 171. členu opredelil razžalitev časti in tudi izgubo elementa protipravnosti, če storilec (toženec) dokaže resničnost svojih trditev.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – plačilo za storitve obveznih javnih služb – odvoz odpadkov
Tožnica bi bila tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (oziroma prihoda na njegovo prebivališče z namenom, da bio odpadke odpelje, čeprav jih toženec ne bi pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti in storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica to izvajala, je bila slednja dolžna to konkretno opredeliti in izkazati, a temu (bremenu) ni zadostila.
določitev vsebine sporazuma lastnika zemljišča in imetnika stavbne pravice - sporno lastništvo na nepremičnini - sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke
V konkretnem primeru sklicevanje predlagateljev zgolj na zemljiškoknjižne podatke, ne zadostuje za zaključek, da so materialnopravno legitimirani v obravnavanem primeru. Ne gre namreč spregledati, da so pravni predniki predlagateljev predmetno parcelo z veljavno pogodbo prodali pravni prednici nasprotne udeleženke, po kateri je ta parcela postala družbena lastnina v uporabi (upravi) pravne prednice nasprotne udeleženke, ki je na njej pridobila posest in z njo naprej razpolagala. Za veljavnost prenosa pravice uporabe vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj in je pravna prednica nasprotne udeleženke to pravico pridobila že s podpisom pogodbe in prevzemom nepremičnine v posest, hkrati pa sta pravna prednika predlagateljev svojo solastninsko pravico na tej nepremičnini izgubila in zato predlagatelji obravnavane parcele niso mogli podedovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021520
OZ člen 346, 353, 353/3, 376. ZOR člen 18, 18/2, 262, 262/1, 371, 376, 376/1, 376/3, 751, 751/3. ZPP člen 7, 7/1, 187, 187/1, 187/2, 188, 188/1, 212, 215, 286, 337, 337/1, 362, 383.
mandatna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost odvetnika - strokovna napaka - profesionalna skrbnost - nepravilna izbira tožene stranke in subjektivna sprememba tožbe - dokazno breme glede škode - prevalitev dokaznega bremena - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - zastaranje odškodninskega zahtevka - prepoved ne ultra alterum tantum
Že zgolj možnost različnih interpretacij Pogodbe o prevzemu glede obveznosti plačila plač, zapadlih pred prevzemom,je narekovala posebno previdnost toženih strank kot kvalificiranih pooblaščencev pri izbiri in spremembi tožene stranke v delovnem sporu. Ker bi profesionalna skrbnost v danih okoliščinah dovoljevala le razširitev tožbe na novo toženo stranko T., ne pa tudi umik tožbe zoper že obstoječo toženo stranko T. M., je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju naslovnega sodišča v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na strani toženih strank, ki sta s subjektivno spremembo tožbe z dne 10. 1. 1996 dosegli prav slednje, pravilno ugotovilo elemente protipravnosti kot posledico opustitve dolžne skrbnosti v smislu določb tretjega odstavka 751. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 18. člena tega zakona (skrbnost dobrega strokovnjaka), ko ni sporno, da tožeča stranka ni naročila vložitve tožbe zoper točno določeno pravno osebo.
Za izkaz škode kot enega izmed kumulativno zahtevanih elementov odškodninske odgovornosti v okviru pravdnega postopka zadostuje že realno pričakovanje, da bi bila stranka na podlagi pravnomočne sodbe dejansko poplačana. Že to, ko je tožeča stranka dokazala, da bi svojo terjatev, ki jo je uveljavljala v delovnem sporu, v kolikor bi toženi stranki ravnali z dolžno skrbnostjo, lahko vsaj deloma izkazala z listino, ki ima kvaliteto izvršilnega naslova, v procesnem smislu zadošča za prevalitev dokaznega bremena o tem, da tožeča stranka, tudi v kolikor bi s sodbo na podlagi pripoznave razpolagala, zaradi plačilne nesposobnosti T. M. svoje terjatve tudi v tem obsegu dejansko ne bi realizirala, na toženo stranko.
Ob pravilni uporabi materialnega prava je zatrjevanje in dokazovanje nastale škode ter njene višine procesno breme oškodovanca. Tožeča stranka bi morala svoj tožbeni zahtevek po višini, v kolikor ta presega znesek v delovnem sporu pripoznane terjatve, utemeljiti s substanciranim sklicevanjem na pravno odločilna dejstva oziroma svoja zatrjevanja o teh dejstvih, podana v zadevi Pd 1159/95, ustrezno povzeti ter opredeliti, kateri v postopku Pd 1159/95 predlagani oziroma izvedeni dokazi izkazujejo resničnost tako zatrjevanega pravno relevantnega dejanskega stanja.
oprostitev plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - trditvena podlaga – poziv k predložitvi izjave o premoženjskem stanju – nepopolna vloga
Izjava o premoženjskem stanju ni le dokaz, temveč predstavlja sestavni del vloge in s tem tudi del trditvene podlage, na temelju katere sodišče odloči, ali so podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks že po svojem osnovnem namenu zajema tudi trditev dolžnika, da takse ne more plačati, skupaj s podatki iz izjave o premoženjskem stanju pa predstavlja zadostno trditveno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks.