STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076089
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 128, 128/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6.
vknjižba – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poplačilna pravica iz zastavljene nepremičnine – vknjižba hipoteke
Materialnopravna podlaga za vpis bo 3. alineja prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba pravic v zemljiško knjigo dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Toženec bi lahko uspešno ugovarjal, da je predvajal zgolj avtorsko nezavarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožnika, če bi dokazal, da je javnosti priobčeval ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
Pritožbeno stališče toženca, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Pravilni način obračunavanja avtorskega honorarja je postopni način izračunavanja, saj je takšna razlaga določbe smiselna. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko bi za prostor z višjo kvadraturo bilo potrebno plačati nižji prispevek kot za prostor z nižjo kvadraturo.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065314
OZ člen 92, 93, 95, 95/1. ZPP člen 190.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom – dvojna prodaja nepremičnin – neveljavnost pravnega posla – ničnost – neomejeno uveljavljanje ničnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – odtujitev stvari med pravdo – stroški postopka
Za dejanski stan ničnosti kasnejših odsvojitev oziroma močnejše pravice prvega kupca je pomembno, da sta toženca kupila zemljišče pred prvotožnico, ter slaba vera kasnejših kupcev oziroma pridobiteljev. Okoliščina, ali sta se na podlagi pogodbe in dogovora iz leta 1967 lahko vknjižila kot lastnika oziroma ali sta lahko upravičeno verjela, da sta (že) na njeni podlagi postala lastnika, je nerelevantna.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
Stališče tožeče stranke, da bi, če bi vzdržali razlogi sodišča prve stopnje, le to moralo ugotoviti nesklepčnost tožbe že ob pričetku obravnavanja, ne pa 6 let po nepotrebnem voditi pravdo, na pravilnost sodbe ne vpliva, zato pritožbeno sodišče tega razloga ne more upoštevati kot bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 3, 34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, 55, 55/1, 169, 169/1. ZPP člen 7, 7/1, 100, 100/1, 337, 337/1. SPZ člen 118. SZ-1 člen 48.
objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - predlog za omejitev izvršbe - nepotrebnost novih izvršilnih sredstev – načelo sorazmernosti – zloraba procesnih pravic – nedopustna pritožbena novota – veljavnost pooblastila ob spremembi zakonitega zastopnika - skupnost etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske hiše
Sodišče prve stopnje v okviru 3. člena ZIZ ni bilo zadolženo samo ugotavljati vrednosti predmetov, na katere je predlagana in dovoljena izvršba, pri čemer dolžnik ni predlagal omejitve izvršbe le na en predmet poleg doslej dovoljenih, temveč je predlagal omejitev izvršbe le na do sedaj dovoljena izvršilna sredstva, za katera pa se je izkazalo, da niso bila uspešna.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.
nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – krožna žaga – nevarna stvar – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je za obstoj odškodninske obveznosti po principu objektivne odgovornosti ključna vzročna zveza med obratovanjem nevarne stvari oziroma opravljanjem nevarne dejavnosti ter škodo in ne vzročna zveza med škodo in (morebitnim) protipravnim ravnanjem ali opustitvijo odgovorne osebe, v postopku ugotovljeni pomanjkljivi nadzor delodajalca, neustrezna organizacija delovnega procesa (nezagotovljena pomoč sodelavca) in odsotnost ustreznih delovnih pripomočkov (podajalne naprave), na obstoj toženkine odgovornosti ne vplivajo.
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je krožna žaga nevarna stvar. Gre za stvar, pri obratovanju katere obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane znatna škoda, pri tem pa te škode kljub zadostni skrbnosti in upoštevanju varstvenih pravil ni mogoče vselej preprečiti.
Celovita ocena vseh izvedenih dokazov ne omogoča zaključka, da zapustnica ni bila oporočna sposobna, kar bi morala dokazati tožeča stranka, glede na to, da se oporočna sposobnost, enako kot širše pojmovana poslovna sposobnost, domneva.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pomen prizadete dobrine - namen odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico (duševne bolečine). Duševne bolečine morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – rubež terjatve – rubež terjatve iz vrednostnega papirja – zemljiško pismo – zemljiški dolg
Določbo 108. člena ZIZ je potrebno razlagati tako, da v primeru, ko ima zemljiško pismo v posesti tretji (upnik zemljiškega dolga), na katerega je bil pravilno prenesen, lahko upnik iz izvršilnega postopka v izvršbi zahteva le odvzem zemljiškega pisma in njegovo položitev pri sodišču, s čimer doseže učinek, da upnik zemljiškega dolga ne more unovčiti terjatve iz zemljiškega pisma. V konkretnem primeru pa je upnik predlagal tudi poplačilo svoje terjatve iz unovčenega zemljiškega pisma oziroma prenos zarubljene terjatve, česar pa po določbi 108. člen ZIZ ne more.
Kadar lastnik nepremičnine ustanovi lastniški zemljiški dolg z namenom, da bi izigral vrstni red poplačila, tega upnik ne more uveljavljati v izvršilnem postopku, ampak je to vprašanje potrebno reševati v kontradiktornem pravdnem postopku (izpodbijanje enostranskega pravnega posla).
vpis spremembe pri članih nadzornega sveta – deklaratornost vpisa – vpis podatkov za nazaj – prenehanje pritožnikove funkcije v organu nadzora – nedovoljena pritožba
Pritožniku je funkcija člana v organu nadzora subjekta vpisa prenehala, zato nima pravnega interesa za pritožbo.
Vpisi podatkov o članih nadzornega organa pri subjektu vpisa so le deklaratornega značaja. Zato zadostuje, da se o njih vpisujejo le tekoči podatki in ne podatki za nazaj.
ZDR člen 31, 32, 174. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah člen 24, 24/2, 24/2-3, 24/2-4.
disciplinski postopek – denarna kazen – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnosti in odgovornosti vodje del in pooblaščenega delavca za vzdrževanje voznega omrežja
Tožnik je bil kot delovodja (pri opravljanju del vzdrževanje vozne mreže med železniškima postajama) dolžan od podrejenih delavcev zahtevati uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot je to določeno v 24. členu Pravilnika o varstvenih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah. Ta Pravilnik določa, da po prejemu dovoljenja za delo vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del, ter da je od prejema dovoljenja za delo vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika.
odpoved družbene pogodbe – družba z neomejeno odgovornostjo - odpovedni rok – kogentnost
Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.
lastninska pravica – solastnina – načini pridobitve – priposestvovanje – predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna posest – domneva dobre vere – pravdni stroški – nagrada za narok
O dobroverni posesti je mogoče govoriti le takrat, kadar je nekdo v opravičljivi zmoti, da stvar poseduje kot lastnik. Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebne, izredne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine. Izjeme bodo opravičene predvsem takrat, ko razlogov za to, da pridobitev pravice ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče pripisati pridobitelju.
ZOdvT je uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjema od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. Pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je tako ta, da vključuje nagrada za narok, nagrado za vse naroke.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
Ob ugotovitvah, da je v letu 2011 dolžnik ustvaril izgubo in da ima blokiran transakcijski račun, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik zmore zagotoviti plačilo sodne takse v višini 40 EUR, zmoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069570
ZRacS-1 člen 1, 1/3.
izpodbijanje akta Računskega sodišča – pogodba o poslovodenju -krizni management - podjemna pogodba - premija za uspeh - aktivna legitimacija
Pogodbam, s katerimi se ena pravna oseba drugi zaveže opravljati storitve svetovanja in priskrbeti ustrezno usposobljen kader za izvedbo sanacije (t.i. krizni management) proti dogovorjenemu plačilu, sodna praksa ne odreka veljavnosti.
Po tretjem odstavku 1. člena ZRacS-1 aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. V revizijskem poročilu ugotovljeno dejstvo, da je bil poslovni izid pri družbi E., d.d., za leto 2003, upoštevaje potrebne popravke, negativen, pritožbeno sodišče zato šteje kot neizpodbojno.