povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pomen prizadete dobrine - namen odškodnine – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – zapadlost terjatve – začetek teka zamudnih obresti
Odškodnina za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi razžalitve dobrega imena in časti oškodovancu pripada le, če razžalitev povzroči škodno posledico (duševne bolečine). Duševne bolečine morajo biti intenzivne, dolgotrajne in se morajo odražati v okolju, v katerem oškodovanec živi in dela.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065314
OZ člen 92, 93, 95, 95/1. ZPP člen 190.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom – dvojna prodaja nepremičnin – neveljavnost pravnega posla – ničnost – neomejeno uveljavljanje ničnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – odtujitev stvari med pravdo – stroški postopka
Za dejanski stan ničnosti kasnejših odsvojitev oziroma močnejše pravice prvega kupca je pomembno, da sta toženca kupila zemljišče pred prvotožnico, ter slaba vera kasnejših kupcev oziroma pridobiteljev. Okoliščina, ali sta se na podlagi pogodbe in dogovora iz leta 1967 lahko vknjižila kot lastnika oziroma ali sta lahko upravičeno verjela, da sta (že) na njeni podlagi postala lastnika, je nerelevantna.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 67.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - solastnina - prijava poslovnega naslova
Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.
povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljen zaslužek – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – oškodovanec
Do rente je poškodovani upravičen v tisti višini, ki predstavlja razliko med dohodkom, ki bi ga dejansko prejemal, in tistim dohodkom, ki bi ga sicer prejemal, če njegova delovna zmožnost ne bi bila zmanjšana. Za dosojo rente tako ni dovolj, da ima oseba zmanjšano delovno zmožnost, ampak mora biti konkretno izkazano, kakšen je znesek – razlika med prejemkom pred nastopom zmanjšane delovne sposobnosti in po njem.
Pri odločanju o renti je treba s posebno pazljivostjo ugotavljati, ali je res šlo za tožnikov zaslužek in je posledično mogoče govoriti o njegovem osebnem prikrajšanju, ali pa je šlo le za obsežno pomoč staršema (lastnikoma kmetije), kar bi posledično pomenilo, da sta zaradi tožnikove poškodbe prikrajšana onadva.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Toženec bi lahko uspešno ugovarjal, da je predvajal zgolj avtorsko nezavarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožnika, če bi dokazal, da je javnosti priobčeval ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
Pritožbeno stališče toženca, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Pravilni način obračunavanja avtorskega honorarja je postopni način izračunavanja, saj je takšna razlaga določbe smiselna. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko bi za prostor z višjo kvadraturo bilo potrebno plačati nižji prispevek kot za prostor z nižjo kvadraturo.
odpoved družbene pogodbe – družba z neomejeno odgovornostjo - odpovedni rok – kogentnost
Ni res, da določba 1. odstavka 106. člena ZGD-1 ni kogentna in da se družbeniki v času trajanja družbene pogodbe lahko kadarkoli dogovorijo o odpovedi družbene pogodbe s strani enega od družbenikov, če o tem obstoji soglasje družbenikov. ZGD-1, ki je lex specialis v razmerju do določb OZ, določa, da lahko družbenik odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem.
lastninska pravica – solastnina – načini pridobitve – priposestvovanje – predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobroverna posest – domneva dobre vere – pravdni stroški – nagrada za narok
O dobroverni posesti je mogoče govoriti le takrat, kadar je nekdo v opravičljivi zmoti, da stvar poseduje kot lastnik. Če posestnik v zemljiško knjigo ni vpisan kot lastnik, morajo biti podane neke posebne, izredne okoliščine, ki lahko opravičijo njegovo zmotno prepričanje, da je lastnik nepremičnine. Izjeme bodo opravičene predvsem takrat, ko razlogov za to, da pridobitev pravice ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni mogoče pripisati pridobitelju.
ZOdvT je uvedel načelo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi, izjema od tega načela pa predstavlja le nagrada za narok v kazenskem postopku in postopkih o prekrških. Pravi pomen besedne zveze „nagrada za narok“ po tar. št. 3102 je tako ta, da vključuje nagrada za narok, nagrado za vse naroke.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076089
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 128, 128/2. ZIZ člen 168, 168/5, 168/6.
vknjižba – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – poplačilna pravica iz zastavljene nepremičnine – vknjižba hipoteke
Materialnopravna podlaga za vpis bo 3. alineja prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki določa, da se vknjižba pravic v zemljiško knjigo dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066054
ZP-1 člen 19, 19/7, 20, 67, 67/2, 202c/2, 202c/4. ZUP člen 87, 87/4.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in korist samoupravne skupnosti – vročanje – smiselna uporaba določb zakona, ki odreja splošni upravni postopek
Ker je storilec hkrati z ugovorom zoper sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora podal predlog za nadomestitev globe, nato pa se ni zglasil na koordinacijski sestanek na centru za socialno delo, je sodišče pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021524
OZ člen 922, 922/1, 944. ZPP člen 212, 215, 286.b, 339, 339/1.
vmesna sodba – nepremoženjska škoda – zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb – izguba zavarovalnih pravic – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – grajanje procesnih ršitev
Čeprav so bile na obeh v nezgodi udeleženih vozilih ugotovljene tudi poškodbe, ki v predmetnem trčenju niso mogle nastati, torej takšne, ki so na vozilih morale obstajati že prej, se tožena stranka, ko je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je njen zavarovanec kot voznik povzročil prometno nesrečo, v kateri je bil telesno poškodovan, glede na nesporno sklenjeno zavarovalno pogodbo pod pogoji AO plus (zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb), plačila zavarovalnine, ki se s predmetno tožbo zahteva na tej pravni podlagi, ne more razbremeniti. Vprašanje, ali je tožena stranka tožeči stranki poravnala tudi tisto materialno škodo, ki v obravnavani nezgodi ni mogla nastati, za odločitev o predmetnem zahtevku iz naslova nepremoženjske škode za telesne bolečine namreč ni relevantno. Te dileme ob pravilni uporabi materialnega prava tožena stranka zato ne more reševati v predmetni pravdi.
ZDR člen 31, 32, 174. Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah člen 24, 24/2, 24/2-3, 24/2-4.
disciplinski postopek – denarna kazen – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pristojnosti in odgovornosti vodje del in pooblaščenega delavca za vzdrževanje voznega omrežja
Tožnik je bil kot delovodja (pri opravljanju del vzdrževanje vozne mreže med železniškima postajama) dolžan od podrejenih delavcev zahtevati uporabo ustrezne zaščitne opreme, kot je to določeno v 24. členu Pravilnika o varstvenih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah. Ta Pravilnik določa, da po prejemu dovoljenja za delo vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del, ter da je od prejema dovoljenja za delo vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je sodišče tisto, ki bi moralo najti razloge za zaključek, da ima tožena stranka možnost, da si zagotovi sredstva za plačilo sodne takse.
vrnitev poslovne sposobnosti – delna poslovna sposobnost – izboljšanje zdravstvenega stanja
Večjo predlagateljevo samostojnost je mogoče doseči zgolj s samostojnim nastopanjem v pravnem prometu oz. zgolj z zmanjšanjem omejitev na tem področju.
Ker se je zdravstveno stanje osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, spremenilo tako, da je sposobna sprejeti odločitev glede svojega bivanja in razpolagati z denarjem, potrebnim za pokrivanje vsakodnevnih življenjskih stroškov, ji je vrnjena delna poslovna sposobnost.
Ker je odgovornost dedinje za dolgove zapustnika odvisna od vrednosti podedovanega premoženja, bi upoštevanje prepozno vložene pritožbe, ki izpodbija ugotovljen obseg zapuščine, v primeru, da bi ji bilo ugodeno, pomenilo poseg v pravice upnikov, ki se opirajo na pravnomočen sklep v pogledu obsega (in s tem vrednosti) zapuščinskega premoženja. Ta vrednost bi se namreč zmanjšala. Zakonski pogoj za upoštevanje nepravočasne pritožbe tako ni izpolnjen.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - predmeti, izvzeti iz izvršbe – omejitve izvršbe - kmetijska dejavnost - rubež premičnin – zahteva za odpravo nepravilnosti
Uveljavljanja oprostitve in omejitve izvršbe na predmete, na katere je že opravljena izvršba, pa niso konkretno navedeni v sklepu o izvršbi, v fazi oprave izvršbe ne gre obravnavati kot ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.