KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0079522
KZ-1 člen 183, 183/3, 191, 191/1, 192. ZKP člen 100.
obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – nasilništvo - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka – zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Z izpovedbo oškodovanke in ml. oškodovanca, nenazadnje pa tudi na podlagi njegovega lastnega priznanja krivde, je bilo obtožencu povsem nedvoumno dokazano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
Obtoženec je z v sodbi obširno opisanim početjem, na povsem nedvoumen način zavestno posegel v spolno integriteto svojega, od šest do osem let starega otroka.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 66, 66/1, 66/3, 67.
začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - solastnina - prijava poslovnega naslova
Ni prepričljiva trditev predlagatelja, da subjekt vpisa nima dovoljenja oziroma soglasja za poslovanje in prijavo poslovnega naslova na registriranem naslovu, saj je solastnica nepremičnine, ki je lastnica in zakonita zastopnica subjekta vpisa, na svoji polovici te nepremičnine, subjektu vpisa vsekakor lahko prijavila poslovni naslov.
ustavitev izvršilnega postopka – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – najdeno premoženje izbrisane družbe – stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - prekinitev izvršilnega postopka – napotitev upnika
Nad najdenim premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, ko te okoliščine ni mogoče več uveljavljati v postopku izbrisa, se opravi stečajni postopek. Če je to premoženje najdeno v postopku izvršbe, ki se je začel nad izbrisano pravno osebo pred njenim izbrisom iz registra, izvršilno sodišče (najprej) prekine izvršilni postopek in upnika napoti, da v 15 dneh po prejemu sklepa o napotitvi predlaga začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe.
povrnitev škode – telesna poškodba – prizadeto zdravje – izgubljen zaslužek – bodoča škoda – denarna renta – delo na kmetiji – oškodovanec
Do rente je poškodovani upravičen v tisti višini, ki predstavlja razliko med dohodkom, ki bi ga dejansko prejemal, in tistim dohodkom, ki bi ga sicer prejemal, če njegova delovna zmožnost ne bi bila zmanjšana. Za dosojo rente tako ni dovolj, da ima oseba zmanjšano delovno zmožnost, ampak mora biti konkretno izkazano, kakšen je znesek – razlika med prejemkom pred nastopom zmanjšane delovne sposobnosti in po njem.
Pri odločanju o renti je treba s posebno pazljivostjo ugotavljati, ali je res šlo za tožnikov zaslužek in je posledično mogoče govoriti o njegovem osebnem prikrajšanju, ali pa je šlo le za obsežno pomoč staršema (lastnikoma kmetije), kar bi posledično pomenilo, da sta zaradi tožnikove poškodbe prikrajšana onadva.
SZ-1 člen 109, 109/1, 111, 111/1, 111/2, 111/3, 196, 196/1, 196/1-3. SZ člen 117, 147, 148, 150. OZ člen 610, 610/1.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba – smrt najemnika – pravica zakonca najemnika – imetnik stanovanjske pravice – zahteva za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno najemnino
Do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino po smrti nekdanjega imetnika stanovanjske pravice glede stanovanj, vrnjenih v denacionalizacijskem postopku, je upravičen tudi imetnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner.
Ker je lastnik stanovanja dolžan, da v primeru pravočasne zahteve sklene najemno pogodbo z zakoncem pod istimi pogoji, kot je bila sklenjena s pokojnim najemnikom, tožnik pa je tako toženkino zahtevo odklonil, je razlog za neobstoj najemne pogodbe na strani tožnika.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 117/1, 118, 118/4, 121, 121/1. ZPP člen 243, 244, 244/1, 244/2.
razširitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – smiselna uporaba ZPP – delovna nezmožnost
ZFPPIPP celovito ureja razloge za razrešitev upravitelja, zato ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določila ZPP, ki veljajo za izvedence. Položaja nista v ničemer primerljiva, zato teh določb ZPP ni mogoče uporabiti niti smiselno, kaj šele neposredno.
Če je upravitelj že ves razpoložljivi predujem porabil, ne da bi pri tem uspel najti in unovčiti kakšno premoženje stečajnega dolžnika, to ne pomeni, da je postal delovno nezmožen.
Upravitelj ne more izbirati le stečajev, v katerih je dovolj stečajne mase, da bo po svojem mnenju zadostno poplačan.
revizija – rok za vložitev pravnega sredstva – pooblastilo za revizijo – sosporniški intervenient – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do sodnega varstva – pravica do enakega varstva – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – nerazumljiva vloga
Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient, kar pa ne pomeni, da jo lahko vloži v drugačnem (daljšem) roku, kot ta velja za stranko.
Pooblastilo je v procesno-tehničnem smislu priloga vloge; tako torej ni mogoč zaključek, da predložitev pooblastila pomeni, da je vložena tudi revizija
Dejstvo, da niti pooblaščenec niti administracija odvetniške pisarne pomanjkljivosti glede pooblastila ter navedbe stranke v vlogi nista zaznala, ni mogoče razlagati drugače, kot pomanjkanje skrbnosti.
Dejstvo, da je bila kot vlagatelj revizije navedena tožeča stranka, ki izrednemu pravnemu sredstvu ni predložila pooblastila v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP, ne pomeni nerazumljive vloge.
predlog za izvršbo v elektronski obliki – predpisan obrazec – postopek in način priglasitve upnikovih stroškov – izvršilni stroški – stroškovni zahtevek – opredelitev stroškov
Če upnik predlog za izvršbo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga izpolni skladno z obveznimi navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov, ni mogoče reči, da njegov stroškovni zahtevek ni dovolj opredeljen.
pomanjkljiva dokazna ocena – neopredelitev do dokaznih predlogov - dopolnilni sklep o stroških
Sodišče prve stopnje dokazov, na katere se je sklicevala tožeča stranka, v sodbi ni niti omenilo, kaj šele, da bi se o njih izjasnilo. Sodba sodišča prve stopnje s tem nima razlogov o relevantnih trditvah tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
odločanje o predlogu za odpust obveznosti – selitev v tujino
Namen odpusta obveznosti, višina obveznosti in izvajanje nadzora nad dolžnico v času preizkusne dobe tako s strani upravitelja kot tudi upnikov, v tej fazi postopka niso odločilne. Navedene okoliščine so lahko predmet odločanja sodišča šele v nadaljnjem postopku, kolikor bodo upniki ali upravitelj vložili ugovor proti odpustu obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069581
ZPP člen 7, 212, 286, 286a, 286b, 286b/1, 337. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 86, 120.
nastanek terjatve - zapisnik o končnem obračunu - dogovor plačila s kompenzacijami - potek garancijske dobe - zapadlost računa - uporaba posebnih gradbenih uzanc - trditveno in dokazno breme - pravočasnost dokaznega predloga - pomanjkljiva obrazložitev dokaznega sklepa na naroku
Morebitna pomanjkljiva obrazložitev na naroku, na katerem je bil sprejet dokazni sklep o zavrnitvi dokazov, lahko vpliva le na dolžnost stranke, ki zavrnitvi ugovarja, v kolikšni meri mora obrazložiti svoj ugovor kršitve določb pravdnega postopka v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP, ki ga poda na naroku po zatrjevani kršitvi.
Ker tožena stranka ni zagotovila izpolnitve svoje obveznosti z dogovorjenimi medsebojnimi kompenzacijami, mora tožeči stranki plačati v denarju. Dogovorjena izpolnitev je namreč nemogoča iz razlogov na strani tožene stranke, tožena stranka pa je ni omogočila niti po pisnem opozorilu tožeče stranke.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 45, 47, 47/3, 51.
izvedenina – izvedenec finančne stroke – izjemno zahtevno mnenje – povečanje do 50% - dodatno vložen čas – predujem
Izvedenec je upravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom, zato sklicevanje na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma ni utemeljeno. Izvedenka ni pojasnila, za kaj bi ji šel dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih evidenc.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021650
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 434, 434/1.
pomanjkljivost obtožnega predloga - opis dejanja v obtožnem predlogu - opis kaznivega dejanja
Razen navedenega pa je opis dejanja v dopolnjeni vlogi oškodovanke kot tožilke tako pomanjkljiv, da za obravnavo ni sposoben in ga ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje. V opisu dejanja so povzeti zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pa ne zadostuje za obravnavo zadeve, saj iz vloge oškodovanke kot tožilke tudi po dopolnitvi vloge še vedno ni razviden konkreten očitek sodnici. V opisu dejanja ni konkretizirana očitana zavestna kršitev zakona, prav tako ni konkretizirano zatrjevanje, da je tožečo stranko oškodovala, prav tako pa je na ravni posplošenega zatrjevanja ostala navedba, da je toženima strankama dala prednost s tem, ko je neutemeljeno brez preverjanja (pretehtanja) dokaznih predlogov predlagateljice zavrnila.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074634
ZPOmK člen 10, 17, 37, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZOR člen 16, 165, 189, 189/3. OZ člen 10, 168, 168/3. ZPP člen 186, 215, 216, 247, 249, 286, 286/5.
zloraba prevladujočega položaja – predpostavke odškodninske odgovornosti – aktivna legitimacija – višina škode – izgubljeni dobiček – sukcesivno nastajajoča škoda – zastaranje odškodninskega zahtevka – prosti preudarek – ne ultra alterum tantum – izvedensko mnenje – zahteva za izločitev izvedenca – nagrada izvedenca – potrebni stroški -privilegirana sprememba tožbe – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odločanje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.
Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.
Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.
Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.
Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.
spor majhne vrednosti - odmera stroškov postopka - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Tožnica ni upravičena do povrnitve sodne takse, saj po ZST, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo, za transformacijo izvršilnega postopka v pravdnega sodna taksa ni bila predvidena.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – procesna predpostavka – zakonski rok – brezplačna pravna pomoč
Plačilo predujma ali njegova oprostitev z odločbo o brezplačni pravni pomoči je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Rok, določen v tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da dolžnik še ni prejel odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
Ker tožena stranka ni niti navedla ustreznih dejstev, ki bi upravičevala nujnost v smislu 1. odstavka 399. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo in s tem delničarjem omogočilo, da bodo prejeli vsaj minimalno zagotovljeni znesek udeležbe na dobičku.
Ne zadostuje, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni ali nujni, saj se tudi nujni ukrepi načeloma lahko opravijo brez posega v pravico do delitve vsaj dela dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – postopek po uradni dolžnosti – zaznamba vrstnega reda z učinkovanjem pred zaznambo izvršbe
Glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda ne predstavlja ovire za konkretni vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ki začne učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.