Ker tožena stranka ni niti navedla ustreznih dejstev, ki bi upravičevala nujnost v smislu 1. odstavka 399. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo in s tem delničarjem omogočilo, da bodo prejeli vsaj minimalno zagotovljeni znesek udeležbe na dobičku.
Ne zadostuje, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni ali nujni, saj se tudi nujni ukrepi načeloma lahko opravijo brez posega v pravico do delitve vsaj dela dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – postopek po uradni dolžnosti – zaznamba vrstnega reda z učinkovanjem pred zaznambo izvršbe
Glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda ne predstavlja ovire za konkretni vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ki začne učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
predlog za izvršbo v elektronski obliki – predpisan obrazec – postopek in način priglasitve upnikovih stroškov – izvršilni stroški – stroškovni zahtevek – opredelitev stroškov
Če upnik predlog za izvršbo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga izpolni skladno z obveznimi navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov, ni mogoče reči, da njegov stroškovni zahtevek ni dovolj opredeljen.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 117/1, 118, 118/4, 121, 121/1. ZPP člen 243, 244, 244/1, 244/2.
razširitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – smiselna uporaba ZPP – delovna nezmožnost
ZFPPIPP celovito ureja razloge za razrešitev upravitelja, zato ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določila ZPP, ki veljajo za izvedence. Položaja nista v ničemer primerljiva, zato teh določb ZPP ni mogoče uporabiti niti smiselno, kaj šele neposredno.
Če je upravitelj že ves razpoložljivi predujem porabil, ne da bi pri tem uspel najti in unovčiti kakšno premoženje stečajnega dolžnika, to ne pomeni, da je postal delovno nezmožen.
Upravitelj ne more izbirati le stečajev, v katerih je dovolj stečajne mase, da bo po svojem mnenju zadostno poplačan.
pravni interes za vložitev tožbe – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register
Pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več, ter zahtevati njegov izbris, česar ni mogoče izvršiti, ker vpisa ni več, tožeča stranka ne bi mogla doseči.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila taks v drugi zadevi – odprti sodni postopki – blokada transakcijskega računa
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bil izdan, zato sklicevanje tožeče stranke, da je bila v nekem drugem pravdnem postopku oproščena plačila sodnih taks, v tem postopku ne more imeti pravnih učinkov.
pomanjkljiva dokazna ocena – neopredelitev do dokaznih predlogov - dopolnilni sklep o stroških
Sodišče prve stopnje dokazov, na katere se je sklicevala tožeča stranka, v sodbi ni niti omenilo, kaj šele, da bi se o njih izjasnilo. Sodba sodišča prve stopnje s tem nima razlogov o relevantnih trditvah tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
individualizacija premičnin – rubež premičnin – lastništvo tretjega – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – meritorna obravnava pred rubežem - odvzem možnosti obravnavanja
Res je sicer, da predmet izvršbe pred opravo rubeža še ni popolnoma individualiziran. Vendar je trditev tretjega, da so vse premične stvari na naslovu, na katerem je dolžnik (sicer) prijavljen, njegove, dovolj določna oziroma vsaj določljiva, da je te predmete mogoče individualizirati. Gre za nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 513/2001). Tretji v obravnavani zadevi določno uveljavlja lastništvo na vseh premičninah na naslovu bivanja dolžnika, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžnikovih premičninah, za izvršbo na slednje ni nobene ovire.
Zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka ni bil obrazložen in dokazno podprt v tolikšni meri, da bi bil mogoč preizkus ustreznosti priglašenega zahtevka. Sklicevanje na priporočeno urno postavko inženirske zbornice ne predstavlja relevantne podlage za odmero izgubljenega zaslužka, ne da bi bilo v zahtevku določneje obrazloženo in specificirano, kolikšen je konkretni, na pritožnikov poklic oz. delo nanašajoč se izgubljeni zaslužek zaradi njegovega prihoda na sodišče.
podjemna pogodba – razlaga pogodbe v nasprotju z njeno vsebino – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
V obravnavanem primeru s strani pravdnih strank ni bila ponujena nobena trditvena podlaga, ki bi zahtevala presojo pogodbene vsebine na drugačen način kot glasi, na kar tožeča stranka v pritožbi tudi utemeljeno opozarja. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da vsebino Pisma o nameri razlaga drugače kot glasi.
prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – odsotnost z naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo
V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti prava neuko stranko, sodi tudi opozorilo, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
V obravnavanem primeru se je zato treba vprašati, ali je šlo za umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, kajti le v tem primeru mora toženec tožniku povrniti pravdne stroške, sicer velja pravilo iz že citiranega zakonskega določila.
Za odločanje o stroških postopka je bistveno, da tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, pa ni pomemben.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0077319
ZVEtL člen 4, 6.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – pridobitni naslov – namen ZVEtL - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu – dejanska volja solastnikov – priposestvovanje – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina
V obravnavanem primeru je upoštevaje specifičnost situacije bistveno, ali tisti posamezni deli stavbe, ki jih zasedajo posamezni solastniki (tisti, s katerimi se je pravni promet že odvijal in tisti, na katerem svoje upravičenje zatrjuje predlagatelj) ustrezajo tudi dejanski volji solastnikov. Če spora o tem ni, potem dejstvo, da predlagatelj nima pravnega naslova za del posameznega dela stavbe, ki ga zaseda, ne more biti ovira za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, ker je logično, da je z razpolaganji z vsemi ostalimi posameznimi deli stavbe, razen s predlagateljevim, že prišlo do dejanske razdružitve solastnine, za katero še ni bila vzpostavljena etažna lastnina.
izbris zaznambe spora - predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - pravočasnost predloga - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Pogoji za predlagani izbris zaznambe spora so izpolnjeni, saj nasprotni udeleženec ni v roku iz prvega odstavka 82. člena ZZK-1 predlagal vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, prav tako pa po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe spora, še ni bila opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
plačilo razlike plače – obveznost plačila - sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
Tudi tožnik je – zaradi nezakonite razporeditve in prikrajšanja pri plači v preteklem obdobju – upravičen do vseh pravic, ki mu jih kot javnemu uslužbencu daje ZKDPZJU. Ponovna vključitev v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ni več mogoča, ker tožnik ni več javni uslužbenec (tožnik se je upokojil), to pa ne pomeni, da ni mogoče urediti stanja za nazaj za sporno obdobje, ko je tožnik imel pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in tožniku izplačati sredstva, do katerih je še upravičen.