dokaz z izvedencem – plačilo nagrade izvedenca – dopolnitev izvedenskega mnenja – stroški nagrade izvedenca
Izvedenca avtomobilske stroke sta predlagali obe pravdni stranki, zato sta vsaka do polovice dolžni kriti stroške nagrade izvedenca, ne glede na to, katera od njiju je imela pripombe na njegovo mnenje, zaradi česar je izvedenec večkrat pisno in ustno dopolnil mnenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021650
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 434, 434/1.
pomanjkljivost obtožnega predloga - opis dejanja v obtožnem predlogu - opis kaznivega dejanja
Razen navedenega pa je opis dejanja v dopolnjeni vlogi oškodovanke kot tožilke tako pomanjkljiv, da za obravnavo ni sposoben in ga ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje. V opisu dejanja so povzeti zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pa ne zadostuje za obravnavo zadeve, saj iz vloge oškodovanke kot tožilke tudi po dopolnitvi vloge še vedno ni razviden konkreten očitek sodnici. V opisu dejanja ni konkretizirana očitana zavestna kršitev zakona, prav tako ni konkretizirano zatrjevanje, da je tožečo stranko oškodovala, prav tako pa je na ravni posplošenega zatrjevanja ostala navedba, da je toženima strankama dala prednost s tem, ko je neutemeljeno brez preverjanja (pretehtanja) dokaznih predlogov predlagateljice zavrnila.
Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.
predlog za izvršbo v elektronski obliki – predpisan obrazec – postopek in način priglasitve upnikovih stroškov – izvršilni stroški – stroškovni zahtevek – opredelitev stroškov
Če upnik predlog za izvršbo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga izpolni skladno z obveznimi navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov, ni mogoče reči, da njegov stroškovni zahtevek ni dovolj opredeljen.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074634
ZPOmK člen 10, 17, 37, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZOR člen 16, 165, 189, 189/3. OZ člen 10, 168, 168/3. ZPP člen 186, 215, 216, 247, 249, 286, 286/5.
zloraba prevladujočega položaja – predpostavke odškodninske odgovornosti – aktivna legitimacija – višina škode – izgubljeni dobiček – sukcesivno nastajajoča škoda – zastaranje odškodninskega zahtevka – prosti preudarek – ne ultra alterum tantum – izvedensko mnenje – zahteva za izločitev izvedenca – nagrada izvedenca – potrebni stroški -privilegirana sprememba tožbe – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odločanje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.
Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.
Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.
Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.
Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.
ZPP člen 253, 253/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 50, 51.
dopolnitve izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev - zaslišanje izvedenca
Stališče, da bi moral izvedenec svoje delo v celoti opraviti že v izvedeniškem mnenju, je napačno. Izvedenčeva nadaljnja pojasnila so nujno vezana na morebitne pripombe pravdnih strank na že prej izdelano pisno mnenje. Ravno za situacije, ko se kasneje izkaže, da so nadaljnja pojasnila izvedenca nujna, zakon predvideva tudi zaslišanje izvedenca.
Z izpodbijanimi kompenzacijami je tožena stranka prejela celotno poplačilo terjatev do tožeče stranke, njena korist pa je bila v tem, da ji ni bilo treba plačati dolgov v enaki višini tretjemu udeležencu v verižnih kompenzacijah. V razmerju do tožeče stranke je imela korist od izpodbijanega pravnega dejanja le tožena stranka in ne tudi tretji udeleženec verižnih kompenzacij, zato je tožeča stranka pravilno uperila tožbeni zahtevek le zoper toženo stranko.
Upniki niso le navadni upniki, temveč tudi upniki prednostnih terjatev in zavarovanih terjatev. Pravna dejanja so torej izpodbojna v primeru, da bo poplačilo katerihkoli stečajnih upnikov manjše, kot pa bi bilo v primeru, da izpodbijano pravno dejanje ne bi bilo storjeno.
pomanjkljiva dokazna ocena – neopredelitev do dokaznih predlogov - dopolnilni sklep o stroških
Sodišče prve stopnje dokazov, na katere se je sklicevala tožeča stranka, v sodbi ni niti omenilo, kaj šele, da bi se o njih izjasnilo. Sodba sodišča prve stopnje s tem nima razlogov o relevantnih trditvah tožeče stranke, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
individualizacija premičnin – rubež premičnin – lastništvo tretjega – ugovor tretjega – lastninska pravica na predmetu izvršbe – meritorna obravnava pred rubežem - odvzem možnosti obravnavanja
Res je sicer, da predmet izvršbe pred opravo rubeža še ni popolnoma individualiziran. Vendar je trditev tretjega, da so vse premične stvari na naslovu, na katerem je dolžnik (sicer) prijavljen, njegove, dovolj določna oziroma vsaj določljiva, da je te predmete mogoče individualizirati. Gre za nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 513/2001). Tretji v obravnavani zadevi določno uveljavlja lastništvo na vseh premičninah na naslovu bivanja dolžnika, ne pa tudi na morebitnih drugih dolžnikovih premičninah, za izvršbo na slednje ni nobene ovire.
podjemna pogodba – razlaga pogodbe v nasprotju z njeno vsebino – trditvena podlaga – kršitev razpravnega načela
V obravnavanem primeru s strani pravdnih strank ni bila ponujena nobena trditvena podlaga, ki bi zahtevala presojo pogodbene vsebine na drugačen način kot glasi, na kar tožeča stranka v pritožbi tudi utemeljeno opozarja. Zato sodišče prve stopnje ni imelo nobene podlage, da vsebino Pisma o nameri razlaga drugače kot glasi.
Zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka ni bil obrazložen in dokazno podprt v tolikšni meri, da bi bil mogoč preizkus ustreznosti priglašenega zahtevka. Sklicevanje na priporočeno urno postavko inženirske zbornice ne predstavlja relevantne podlage za odmero izgubljenega zaslužka, ne da bi bilo v zahtevku določneje obrazloženo in specificirano, kolikšen je konkretni, na pritožnikov poklic oz. delo nanašajoč se izgubljeni zaslužek zaradi njegovega prihoda na sodišče.
NEPRAVDNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0077319
ZVEtL člen 4, 6.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – pridobitni naslov – namen ZVEtL - upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu – dejanska volja solastnikov – priposestvovanje – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina
V obravnavanem primeru je upoštevaje specifičnost situacije bistveno, ali tisti posamezni deli stavbe, ki jih zasedajo posamezni solastniki (tisti, s katerimi se je pravni promet že odvijal in tisti, na katerem svoje upravičenje zatrjuje predlagatelj) ustrezajo tudi dejanski volji solastnikov. Če spora o tem ni, potem dejstvo, da predlagatelj nima pravnega naslova za del posameznega dela stavbe, ki ga zaseda, ne more biti ovira za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL, ker je logično, da je z razpolaganji z vsemi ostalimi posameznimi deli stavbe, razen s predlagateljevim, že prišlo do dejanske razdružitve solastnine, za katero še ni bila vzpostavljena etažna lastnina.
V obravnavanem primeru se je zato treba vprašati, ali je šlo za umik tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, kajti le v tem primeru mora toženec tožniku povrniti pravdne stroške, sicer velja pravilo iz že citiranega zakonskega določila.
Za odločanje o stroških postopka je bistveno, da tožnik ni umaknil tožbe zaradi izpolnitve zahtevka, razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, pa ni pomemben.
prava neuka stranka – pouk o procesnih pravicah – odsotnost z naroka – opravičljiv razlog – zdravniško potrdilo
V sklop procesnih pravic, o katerih mora sodnik seznaniti prava neuko stranko, sodi tudi opozorilo, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla - izrek sodbe - pravna praznina glede prometa s kmetijskimi zemljišči v času od 28.3.2003 do 16.4.2003
Zmotno je stališče, da pravnomočna sodba, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomeščati odobritve pravnega posla. V določbah ZZK-1 namreč ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo, da odobritev ni potrebna, če izrek sodbe tega ne vsebuje.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-266/98 z dne 28.2.2002 razveljavilo III. Poglavje ZKZ. V času od 28.3.2003 do 16.4.2003, ko so začele veljati spremembe ZKZ, pravila glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči niso veljala; obstajala je pravna praznina, promet s kmetijskimi zemljišči je bil prost vseh omejitev.