CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSM0021501
ZPIZ člen 274, 274/2. ZPP člen 458. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu člen 52, 52/1, 52/2.
nezgoda pri delu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku v sporu majhne vrednosti je torej sodišče druge stopnje vezano na na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Šteti ga mora za resničnega in pravilnega ter le še preizkusiti, ali je bilo nanj pravilno uporabljeno materialno pravo.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bruto – neto – plača – regres za letni dopust
V delovnih razmerjih se zahteva in obravnava delavčeve denarne prejemke v bruto zneskih: ker velja načelo bruto dohodkov, ker se prispevne in davčne stopnje od dohodkov spreminjajo ter uporabljajo po veljavnosti na dan izplačila, ker so stopnje odvisne od razmerja med izplačevalcem in prejemnikom, ker je delodajalec dolžan izpolniti M-4 obrazec za pokojninsko zavarovanje v bruto znesku. Delodajalec je zato dolžan za delavca obračunati denarne prejemke iz delovnega razmerja v bruto višini ter mu jih po odvodu predpisane dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati v neto znesku, v primeru zamude izplačila tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratnega neto zneska dalje do plačila.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu odmera višine odškodnine
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvotoženi stranki, delo na gradbišču kanalizacije pa je opravljal za drugotoženo stranko, na podlagi naročila drugotožene stranke oziroma, ker naj bi bil „posojen“ drugotoženi stranki, ki je izvajala gradbena dela. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, je ta kot delodajalec odškodninsko odgovorna po 184. členu ZDR. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke pa se presoja po splošnih pravilih odškodninskega prava iz 131. OZ.
Prvotožena stranka kot delodajalec delavcev ni podučila o varnem delu pri izkopavanju kanala niti ni izvajala nadzora nad njihovim delom. Prav tako ni pogodbeno določila s podizvajalcem del (drugotoženo stranko) skupnih varnostnih ukrepov pri delu na gradbišču. Zato je s tem kršila določbo
5. člena ZVZD (po kateri je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom ter v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi) in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Do tožnikove nezgode je prišlo na globini 1,5 m ali več, ko bi drugotožena stranka morala uporabljati zaščitne opaže. Ker tega ni storila, je s tem svojim ravnanjem kršila obveznost zagotavljanja varnega dela delavcem ter je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi, tudi če je bil prepričan, da sta delavca dobavljeno blago, to je brusne trakove, štela in da sta tako preverila količino prevzetega blaga, moral kot njun nadrejeni vodja skladišča pred podpisom dobavnice preveriti, ali se količine ujemajo, ne pa da se je zanašal na sodelavca in štel, da ni nobenih odstopanj in da prevzete količine ustrezajo podatkom iz dobavnice, o tem pa od delavcev tudi ni zahteval nobenih pojasnil. Tožnik se svoje odgovornosti za pravilno in natančno delo v zvezi s prevzemom blaga ne more razbremeniti s sklicevanjem na domnevne opustitve sodelavcev, niti na neustrezno prakso in dobavo brusnih trakov direktno v brusilnico po naročilu sodelavca, saj bi tudi o tem moral vsaj obveščati nadrejene, zlasti glede na njegove zadolžitve na delovnem mestu „vodja skladišča“. Tožnik je s takšnim svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
podjemna pogodba – plačilo podjemnine – opravljen posel po delih – plačilo po obrokih
Naročnik posla ni dolžan izplačati plačila, preden podjemnik ne izpolni svoje obveznosti (doseže končnega rezultata). Drugačna je le situacija, kadar se posel opravlja po delih in pridobi podjemnik pravico do plačila za tisti del posla, ki je opravljen in s strani naročnika prevzet.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1. ZIZ člen 54, 62, 62/2, 239, 256, 256/2.
spor o pristojnosti – odločanje o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo
Pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena ZIZ je tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena tudi za razmejitev pristojnosti odločanja o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo.
izbris zaznambe spora - predlog za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - pravočasnost predloga - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Pogoji za predlagani izbris zaznambe spora so izpolnjeni, saj nasprotni udeleženec ni v roku iz prvega odstavka 82. člena ZZK-1 predlagal vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, prav tako pa po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe spora, še ni bila opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
plačilo razlike plače – obveznost plačila - sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
Tudi tožnik je – zaradi nezakonite razporeditve in prikrajšanja pri plači v preteklem obdobju – upravičen do vseh pravic, ki mu jih kot javnemu uslužbencu daje ZKDPZJU. Ponovna vključitev v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ni več mogoča, ker tožnik ni več javni uslužbenec (tožnik se je upokojil), to pa ne pomeni, da ni mogoče urediti stanja za nazaj za sporno obdobje, ko je tožnik imel pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in tožniku izplačati sredstva, do katerih je še upravičen.
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4. Orijentacijski kriteriji i iznosi za utvrđivanje visine pravične novčane naknade nematerijalne štete Vrhovnog suda Hrvatske (Orientacijski kriteriji in zneski za ugotavljanje višine pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške, 2002) člen 1.
razmerje z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - hrvaško pravo - prometna nesreča - trčenje motornega kolesa in motornega vozila - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - valorizacija plačanega dela odškodnine
Ob ugotovitvi, da je bilo v prometni nezgodi na Hrvaškem poleg motornih koles, registriranih v Republiki Sloveniji, udeleženo tudi osebno vozilo, registrirano v Republiki Hrvaški, je pravilna odločitev, da je potrebno glede Konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče, uporabiti pravo Republike Hrvaške.
V točki g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1 je pravni temelj zahtevek za objavo sodbe. Glede na 2. odstavek 121. člena ZIL-1 mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera in odločiti tako, da je vzpostavljena sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interesom imetnika pravice. Ta določba se nanaša le na odstranitvene zahtevke in glede na zakonsko besedilo, izrecno le na zahtevke iz točk b) do f) iz 1. odstavka 121. člena ZIL-1. Ne nanaša se torej na zahtevek za objavo sodbe, ki je urejen v točki g). Pri tem zahtevku sodišču ni potrebno opraviti tehtanja, ali bo ukrep sorazmeren.
ZPP člen 39. ZST-1 tarifna številka 1132. ZIZ člen 42.
sodna taksa za revizijo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Pri določitvi višine sodne takse za revizijo sodišče upošteva vrednost glavnega zahtevka. Kadar stranka predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz razlogov, da ji sodna pošiljka ni bila vročena, mora o tem zatrjevati dejstvo in predlagati dokaz.
vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-3, 143/2, 144, 144/1, 144/4, 145, 145/1, 146. ZPrCP člen 23.
zaseg in odvzem predmetov – zaseg motornega vozila – hramba predmetov – stroški postopka – stroški upravljanja in hrambe predmetov – ustavitev postopka - sklep o stroških – plačnik stroškov postopka – posebni stroški
Ker je bil postopek glede prekrška, v zvezi s katerim je bilo zaseženo motorno vozilo, ustavljen, stroški postopka v zvezi z zasegom in hrambo začasno zaseženega vozila bremenijo proračun.
Oba postopka sta v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka je zato smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.
Tožeča stranka nikoli ni pristala na zahtevo tožene stranke po zvišanju rabata. Tožena stranka niti ni konkretizirano navedla, s kom konkretno naj bi bil tak dogovor sklenjen, niti ni predlagala zaslišanje osebe, ki naj bi podala soglasje k takemu dogovoru za račun tožeče stranke. Sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da je nelogično, da bi tožeča stranka že v naslednjem letu po sklenitvi kupoprodajne pogodbe s toženo stranko pristala na takšno zvišanje rabata in ker med strankama niti tedaj niti kasneje ni bila sklenjena pisna pogodba oziroma aneks h kupoprodajni pogodbi, ki bi to potrjeval.