ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da storitev, ki so zaračunane po k predlogu za izvršbo priloženih fakturah, ni naročil in da jih upnik tudi ni opravil. Navedel je še, da od upnika ni prejel nobenega poročila o opravljenih storitvah niti certifikata o ustreznosti v fakturah navedenih aparatov. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Kot dokaz za svoje trditve pa je predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Za svoje trditve o zamiku plačil tudi ni predložil nobenih relevantnih dokazov, zato dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost
Šteje se, da je sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti uveljavljan, če upnik v predlogu za izvršbo ali dolžnik v ugovoru zahteva, da se ga upošteva pri odločanju o ugovoru.
ZSReg člen 17, 17/2, 36, 36/1, 17, 17/2, 36, 36/1.
pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe
Pritožnica bi lahko pridobila položaj stranke v pritožbenem postopku le, če bi izkazala, da ji zakon daje pravico, da se udeležuje postopka (1. odst. 36. čl. v zvezi s 2. odst. 17. čl. ZSR). Na podlagi 3. odst 5. čl. Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Agencija, če presodi, da posamezne ugotovitve in pojavi iz njene pristojnosti zahtevajo hitro ukrepanje zakonodajne in izvršne oblasti, o svojih ugotovitvah obvesti pristojne organe. Ker sodišče, ki odloča o postopku vpisa v sodni register ni ne organ zakonodajne ali izvršilne oblasti, agencija ni izkazala, da ima na podlagi Zakona o Agenciji interes za vložitev te pritožbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovorni postopek
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden nikakršen dokazni postopek, v katerem bi izvršilno sodišče ugotavljalo dejansko stanje, niti ni predvideno, da bi dolžnik imel v tem postopku možnost "zagovora". Dolžnikovo edino pravno sredstvo, s katerim lahko izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovorna navedba, da dolžnik računa št. 151/98 nima v evidenci oz. ga ni prejel, ni razlog, s katerim bi bilo mogoče obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi, saj prejetje računa ni pogoj za obstoj in iztožljivost terjatve. Za ugovorno navedbo, da je delno plačal račun št. 132/98, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
V izvršbi, ki je tekla le po delno pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (tekla je glede glavnične terjatve, o obrestih pa je bil začet pravdni postopek) upnik v izvršilnem postopku ne more uporabiti določila 313. čl. ZOR, saj izvršba za obresti ni tekla.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopno sodišče zaslišati toženo stranko. Po določilu 1. odst. 614. člena ZOR mora naročnik opravljeno delo pregledati brž, ko je po normalnem teku stvari to mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika. V 219. členu ZPP pa je določeno, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka do konca glavne obravnave ni navedla, kdaj in kako je delo, ki ga je tožeča stranka opravila, grajala. Da bi prvostopno sodišče izvajalo dokaze v zvezi z njenim zahtevkom (naj se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke), bi najprej morala dopolniti svoje navedbe v zvezi s pravočasno reklamacijo. To bi lahko storila še na glavni obravnavi, na katero je bila pravilno povabljena, pa se je ni udeležila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo
Dolžnik ugovarja, da elektromateriala v trgovini ni nikoli prevzel. Za te svoje trditve sicer ni predložil dokazov, vendar jih glede na svoje ugovorne navedbe niti ne more predložiti. Ugovor, da dolžnik blaga ni prejel (oziroma, da ni prejel dela blaga) pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik že po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog in velja za vloge, dejanja in obveznosti, nastale tega dne ali pozneje.
Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Od terjatev, od katerih so obresti tekle že pred začetkom stečajnega postopka, tečejo obresti po isti obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Od dneva začetka stečajnega postopka tečejo obresti po temeljni obrestni meri le od tistih terjatev, od katerih na dan začetka stečajnega postopka obresti še niso tekle (nezapadle, nedospele, nedenarne ali občasne ter terjatve v tuji valuti).
Ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi moralo sodišče počakati z izdajo zamudne sodbe glede na to, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo le nekaj dni po izteku 30-dnevnega roka, odgovor vročiti tožnici in tako nadaljevati s postopkom. Gre za zakonski rok, ki se ga morajo stranke držati, s tem pa se zagotavlja pravočasno izvajanje procesnih dejanj in hitrost postopka.
Pritožnik ni izkazal, da je s sklepom o vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register prizadeta kakšna njegova pravica ali na zakonu temelječ pravni interes že s tem, da je zaposlen pri predlagatelju in da je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine predlagatelja v zvezi z lastninskim preoblikovanjem ter sprožil upravni spor zoper odločbo o (drugem) soglasju k lastninskemu preoblikovanju. Ni namreč konkretno navedel, katera materialnopravna pravica ali pravni interes je z napadenim sklepom prizadet.
Zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca v primeru, ko izplača odškodovancem odškodnino, škoda pa je nastala zaradi zavarovančevega ravnanja, ki pomeni kršitev zavarovalne pogodbe (vinjenost), ni zahtevek na podlagi 939. čl. ZOR, ampak odškodnina na podlagi drugega odst. 7. čl. ZOZP.
Tožnica od toženca ne more veljavno terjati stroškov uporabe prostorov, ki jih je zasedalo podjetje, last toženca. Terja jih lahko le od podjetja, ki je samostojni pravni subjekt.