Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena ali pa je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da storitev, ki so zaračunane po k predlogu za izvršbo priloženih fakturah, ni naročil in da jih upnik tudi ni opravil. Navedel je še, da od upnika ni prejel nobenega poročila o opravljenih storitvah niti certifikata o ustreznosti v fakturah navedenih aparatov. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Kot dokaz za svoje trditve pa je predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico, so splošne, premalo konkretne in za te trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZOR člen 83, 91/2, 1020, 1021/1, 83, 91/2, 1020, 1021/1.
nakazilo - pooblastilo - obseg pooblastila
Če pooblaščenec nakazovalca ni imel posebnega pooblastila za nakazilo, dejstvo, da je nakazanec na podlagi nakazila prejemniku nakazila znesek dejansko plačal, ne pomeni, da je s tem t.i. asignacijska pogodba , ki jo je tak pooblaščenec sklenil, realizirana in zato veljavna.
Dolžnik je dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. iz Ljubljane in ne dolžnik. Ker dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST .
Čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94) za vpis spremembe družbenikov zaradi izstopa na podlagi sodne odločbe predvideva le predložitev pravnomočne sodne odločbe (1. odst. 34. člena) pa iz 2. odst. 437. člena ZGD izhaja, da mora biti hkrati priložen bodisi sklep o zmanjšanju osnovnega kapital bodisi sklep o povečanju poslovnega deleža.
ZSReg člen 31, 31/3, 35, 35/4, 35/4, 31, 31/3, 35.
ugovor
Registrsko sodišče mora s sklepom hkrati odločiti o predlogu za vpis in o ugovoru udeleženca, ki nasprotuje predlogu, pri čemer mora takšen sklep obrazložiti.
ZIZ člen 88, 88/2, 140, 140/2, 88, 88/2, 140, 140/2.
ustavitev izvršbe
Upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil zahtevane številke dolžnikovega žiro računa, niti zaprosil sodišče za podaljšanje roka, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvršbo ustavilo (analogna uporaba 2. odst. 88. člena ZIZ). Šele v pritožbi navedeni podatek o dolžnikovem žiro računu, pa je posredovan prepozno, da bi bil lahko upošteven. Določbo 2. odst. 140. člena ZIZ je mogoče uporabiti le v primerih, ko je predlagana izvršba na sredstva dolžnika na računu pri banki ali na hranilni vlogi in ne tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kot je predlagal upnik. Sicer pa četudi bi bila predlagana takšna izvršba, skladno z načelom dispozitivnosti sodišče brez predloga upnika ob izkazani verjetnosti, da številke dolžnikovega žiro računa ni mogel sam pridobiti, ni dolžno samo opravljati poizvedb.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovorni postopek
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden nikakršen dokazni postopek, v katerem bi izvršilno sodišče ugotavljalo dejansko stanje, niti ni predvideno, da bi dolžnik imel v tem postopku možnost "zagovora". Dolžnikovo edino pravno sredstvo, s katerim lahko izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovorna navedba, da dolžnik računa št. 151/98 nima v evidenci oz. ga ni prejel, ni razlog, s katerim bi bilo mogoče obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi, saj prejetje računa ni pogoj za obstoj in iztožljivost terjatve. Za ugovorno navedbo, da je delno plačal račun št. 132/98, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Za svoje trditve o zamiku plačil tudi ni predložil nobenih relevantnih dokazov, zato dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Tožeča stranka je taksni nalog (in opomin) prejela, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je sodišče pravnomočno zavrnilo, zato je sodišču prve stopnje ni bilo treba ponovno pozivati na plačilo sodne takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo
Dolžnik ugovarja, da elektromateriala v trgovini ni nikoli prevzel. Za te svoje trditve sicer ni predložil dokazov, vendar jih glede na svoje ugovorne navedbe niti ne more predložiti. Ugovor, da dolžnik blaga ni prejel (oziroma, da ni prejel dela blaga) pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik že po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja.
Ob dolžnikovih trditvah, da v času, iz katerega izvirajo vtoževane terjatve, ni bil več z upnikom v poslovnem razmerju, je na upniku dokazno breme o obstoju poslovnega razmerja in drugega temelja za vtoževano terjatev.
Kadar zahteva lastnik služne stvari ukinitev služnosti zaradi nepotrebnosti, pri čemer se sklicuje na novo možnost potne povezave gospodujočega zemljišča z javnim cestnim omrežjem, mora najprej dokazati, da je taka potna povezava sploh mogoča, da je torej postalo gospodujoče zemljišče bodisi neposredno povezano z javno cesto, ali pa da je tako povezavo pravno mogoče vzpostaviti.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlog - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega
Če je dolžnik ugovarjal le predmetu izvršbe, to ni razlog za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, pa čeprav je bil dolžnik napačno s sklepom izvršilnega sodišča napoten na pravdo.
V primeru, ko sodišče napoti na pravdo tretjega, ki ni stranka izvršilnega postopka, se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je omejena na predmet, za katerega je predlagana izvršba.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz leta 1997, dolžnik pa je sklepu ugovarjal, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavilo in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal obrazloženo. Navedel je, da iz predloženega računa ni razvidno, katera dela naj bi bila opravljena. V dokaz tej navedbi se je skliceval na račun, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, in iz katerega v resnici ni razvidno, plačilo katerih del v zvezi s popravilom čolna je upnik uveljavljal v tem postopku. To je upnik namreč pojasnil šele v pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor dolžnika šteti za obrazloženega, saj glede na vsebino predložene verodostojne listine dolžnik sklepu o izvršbi niti ni mogel konkretneje ugovarjati.