Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Pohištvo in ostala oprema, ki se nahaja v hiši ne predstavlja pritiklin hiši, ki bi pri delitvi solastnine delile usodo nepremičnine, zato se lahko kljub temu, da se hiša deli s prodajo in z razdelitvijo izkupička, za premičnine opravi fizična delitev.
ZTVCP člen 41, 41/2, 41, 41/2. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po oceni izvedenca prometne stroke sicer sprejelo manj verjetno verzijo poteka prometne nezgode, vendar je svojo odločitev prepričljivo obrazložilo ter tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je do prometne nesreče prišlo izključno zaradi obdolženčeve kršitve določila 41 ZTVCP in ne zato, ker naj bi oškodovanec nenadoma stopil pred obdolženčev osebni avtomobil. Pritožbo njegovega zagovornika je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je na spornem delu zemljišča kosila travo, rezala grmičevje in vezala butare, je s tem dokazala posest na stvarjo in ima ob nespornih drugih odločilnih dejstvih pravico zahtevati varstvo pred motenjem posesti.
Sodišče je pravilno tožnici odreklo sodno varstvo zaradi motenja posesti saj ni dokazala, da je datum oddaje priporočene pošiljke, ki je vsebovala tožbo, napačen.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz leta 1997, dolžnik pa je sklepu ugovarjal, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavilo in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZPP člen 202, 202/1, 202, 202/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranska intervencija - obravnava
Ker izpodbijana sodba ne učinkuje le med pravdnima strankama, pač pa učinek sodbe prizadane tudi pritožnika, ki v tem postopku ni imel možnosti sodelovati, saj ni bil udeležen v postopku niti kot pravdna stranka, niti kot stranski intervenient, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Stvarnopravna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožeča stranka mora v tožbi ponuditi dokaze o (pasivni) stvarnopravni legitimaciji toženca.
Dolžnik je svojo obveznost delno izpolnil s plačilom zneska 7.795,00 SIT pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ker njegov ugovor v tej smeri pomeni ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve obveznosti po določbi 8. tč. 2. odst. 55. čl. ZIZ, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu ugovor štelo kot neutemeljen, čeprav ni razvidno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval navedeno plačilo, je potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljaviti.
ZOR člen 178, 178/2, 178, 178/2. ZTVCP člen 120, 121, 120, 121.
motorno vozilo - obojestranska krivda
Pri odločanju o pravnem temelju za odškodninsko odgovornost ni bistvena ugotovitev ali bi eden od udeležencev prometno nesrečo še lahko preprečil, ampak predvsem kateri od imetnikov premikajočega se motornega vozila je kriv za nastanek nesreče.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal obrazloženo. Navedel je, da iz predloženega računa ni razvidno, katera dela naj bi bila opravljena. V dokaz tej navedbi se je skliceval na račun, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, in iz katerega v resnici ni razvidno, plačilo katerih del v zvezi s popravilom čolna je upnik uveljavljal v tem postopku. To je upnik namreč pojasnil šele v pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor dolžnika šteti za obrazloženega, saj glede na vsebino predložene verodostojne listine dolžnik sklepu o izvršbi niti ni mogel konkretneje ugovarjati.
Na podlagi 2. odst. 145. člena SZ je tožeča stranka kot pooblaščena organizacija upravičena zahtevati povračilo sorazmernega dela stroškov upravljanja stanovanjske hiše, za čas do sklenitve pogodbe iz 11. člena SZ.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti - zloraba - vezanost na kazensko sodbo
Sodišče je dejstva, ugotovljena v kazenskem postopku, pravilno sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, ki utemeljuje zaključek o zlorabi pravne osebe za oškodovanje upnikov. Ugotavljanje kazenske odgovornosti tožene stranke kot predhodnega vprašanja v pravdi v konkretnem primeru ni dopustno. To bi bilo v nasprotju z načelom iz 10. čl. ZKP, ki učinkuje tudi izven kazenskega postopka, da ne sme biti nihče preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen s pravnomočno sodbo.