Možno je vložiti tudi eventualno nasprotno tožbo, če je pogoj internoprocesni negotovi bodoči dogodek. Podane morajo biti posebne in vse splošne predpostavke.
Če toženec ni spoštoval dogovora s tožnikom o tem, kjer bo potekala kanalizacija in je kanalizacijo napeljal po tožnikovi parceli po drugačni trasi od dogovorjene, je takšno njegovo ravnanje opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastnika.
ZZK člen 77, 77/1, 101, 101/1, 77, 77/1, 101, 101/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija
Izbrisno tožbo lahko vloži tisti, ki je "oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo." Tožnik z dedovanjem ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimiran.
ZDSS člen 5, 5/1-2, 5, 5/1-2. ZPP člen 19, 19/1, 439, 439/1, 19, 19/1, 439, 439/1.
stvarna pristojnost - odškodnina
Zahteva za odškodnino za predčasno prekinjeno zavarovalno polico za prostovoljno zdravstveno zavarovanje predstavlja spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Za take spore je pristojno Delovno in socialno sodišče. Sklep o izvršbi in sklep, da se ugovoru ugodi in razveljavi 2. tč. izreka je zato treba razveljaviti in odstopiti zadevo pristojnemu sodišču.
Na podlagi 2. odst. 145. člena SZ je tožeča stranka kot pooblaščena organizacija upravičena zahtevati povračilo sorazmernega dela stroškov upravljanja stanovanjske hiše, za čas do sklenitve pogodbe iz 11. člena SZ.
Če pritožnik v pritožbi ne navede razlogov, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom (gola pritožba), sodišče druge stopnje opravi le preizkus sklepa po uradni dolžnosti.
V primeru, da je nad stranko začet stečajni postopek, se pravdni postopek prekine. V času, ko traja prekinitev, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.
stranka izvršilnega postopka - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - sklep o izvršbi
Sklep o izvršbi ni izvršilni naslov. Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova je mogoče dovoliti le proti dolžniku, ki je kot dolžnik naveden v izvršilnem naslovu.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - realizacija pogodbe
Če je pogodba veljavna zato, ker je ob siceršnjem pomanjkanju pisne forme v celoti realizirana (73. člen ZOR), lahko stranka, ki je s to pogodbo nepremičnino pridobila v last, zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Če sodba sodišča prve stopnje sploh nima razlogov o obrestnem delu zahtevka, je ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
pridobitev lastninske pravice - obnova - solastnina - dogovor o skupni gradnji - vlaganje v nepremičnino - gradnja na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Z adaptacijo se praviloma res pridobi obligacijskopravni zahtevek, vendar pa je potrebno vlaganja oceniti, saj je glede na njihovo vrednost, prav mogoče, da gre tožnikoma stvarnopravni zahtevek, ki pa je dejansko odvisen od obsega vlaganj in ne le zgolj od vprašanja ali gre za adaptacijo ali novogradnjo. Ker gre med pravdnimi strankami za dogovor o skupni gradnji na zemljišču, ki je last tožnice, pa je potrebno to razmerje presojati tudi v smislu morebitne originalne pridobitve lastninske pravice tožencev na teh nepremičninah skladno z določbami ZTLR, ki obravnavajo gradnjo na tujem zemljišču.
Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Pohištvo in ostala oprema, ki se nahaja v hiši ne predstavlja pritiklin hiši, ki bi pri delitvi solastnine delile usodo nepremičnine, zato se lahko kljub temu, da se hiša deli s prodajo in z razdelitvijo izkupička, za premičnine opravi fizična delitev.
ZTVCP člen 41, 41/2, 41, 41/2. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po oceni izvedenca prometne stroke sicer sprejelo manj verjetno verzijo poteka prometne nezgode, vendar je svojo odločitev prepričljivo obrazložilo ter tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je do prometne nesreče prišlo izključno zaradi obdolženčeve kršitve določila 41 ZTVCP in ne zato, ker naj bi oškodovanec nenadoma stopil pred obdolženčev osebni avtomobil. Pritožbo njegovega zagovornika je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je na spornem delu zemljišča kosila travo, rezala grmičevje in vezala butare, je s tem dokazala posest na stvarjo in ima ob nespornih drugih odločilnih dejstvih pravico zahtevati varstvo pred motenjem posesti.