Tožnica od toženca ne more veljavno terjati stroškov uporabe prostorov, ki jih je zasedalo podjetje, last toženca. Terja jih lahko le od podjetja, ki je samostojni pravni subjekt.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - zahtevek - motilno dejanje - posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - materialno pravdno vodstvo
Ker tožeča stranka ni opredelila motitvenega dejanja, sodišče pa v obrazložitvi obrazlaga obseg posesti, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato bo v nadaljevanju postopka treba pozvati tožečo stranko, da opredeli motitvena dejanja, saj je od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.
Da bi bila tožba popolna, zadostuje, da tožeča stranka v tožbi predlaga dokaze, ni pa nujno, da jih tožbi tudi priloži (kadar gre na primer za listino). ZPP takšne zahteve namreč ne vsebuje, tako pa tudi ni mogoče tolmačiti določbe prvega odstavka 180. člena ZPP. Zato tožbe iz razloga, ker tožeča stranka tožbi po pozivu sodišča ni priložila računa, poleg tega pa je v tožbi predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem strank in opravo poizvedb pri PP, ni mogoče zavreči kot nepopolne.
Sodišče ne more določiti čiste vrednosti zapuščine - kmetijskega gospodarstva samo po napovedi prevzemnika kmetije, saj je ta zainteresiran za čim nižjo oceno zaradi plačila manjših zneskov nujnim dedičem.
Podan je pritožbeni razlog iz 4. točke 370.člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje v odločbi o stroških obtoženki odmerilo povprečnino v nasprotju z določbo člena 92/III ZKP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tožnik kot razvezani zakonec ne more zahtevati od bivšega zakonca izpraznitve nepremičnine, za katero je ugotovljeno, da je bila pridobljena z delom v teku trajanja zakonske zveze, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan na tej nepremičnini tožnik kot izključni lastnik.
Čeprav bi bile okoliščine, ki jih navaja pritožnica, resnične, jih ni moč upoštevati. Izvirajo namreč iz notranje organizacije in poslovanja tožeče stranke, kar na pravico do povračila stroškov nasprotne stranke ne more imeti vpliva. Stroške tožene stranke, ki jih je imela v zvezi z vloženim pravnim sredstvom, pa bi pritožnica lahko preprečila, če bi predlog za izvršbo glede plačane glavnice umaknila takoj po prejemu plačila.
ZOR člen 122, 488, 488/2, 488/3, 122, 488, 488/2, 488/3.
odškodninska odgovornost - pravice kupca
Nesprejemljiv je zaključek prvostopnega sodišča, da kršitve pogodbene obveznosti ni, ker ni bilo obveznosti tožene stranke po pogodbi oziroma je ta odpadla zaradi določila 122. člena ZOR. Po 488. členu ZOR ima namreč kupec poleg možnosti uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz 1. odst. tega člena, možnost uveljavljati tudi odškodninskega (primerjaj 2. in 3. odst. 488. člena ZOR).
Opravilna številka in navedba: "ugovarjam sklepu, ki sem ga prejel 14.6.1999", dovolj določno opredeljujeta, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 26.5.1999.
Prav zaradi zakonske zahteve, da je upnik (obvezno) navzoč pri rubežu, sicer sodišče izvršbo ustavi (3. odst. 82. člena ZIZ), je (posebno) obveščanje upnika s strani sodišča o brezuspešnem poskusu rubežu nepotrebno, ker je upniku tako dejstvo že znano. Zato tudi v ZIZ takšno obvestilo ni predvideno.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20612
KZ člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZKP člen 36, 36/1, 36, 36/1.
žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje - nepristojnost sodišča - spor o pristojnosti
Ni podana javna žaljiva obdolžitev (2. odst. 171. čl. KZ), če je obdolženec domnevno žaljive trditve izrekel, ko je bil zaslišan kot priča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, novinar pa je v poročilu s seje te trditve povzel in jih objavil v radijskih poročilih. Gre za dvoje po času, kraju in načinu različnih ravnanj in odgovornosti, z različnimi pravnimi posledicami.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
krivda - telesna okvara - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče prve stopnje ni ugotovilo krivdne oblike v razmerju do poškodbe pri kaznivem dejanju po čl. 325/1 KZ. Pri tem kaznivem dejanju se zahteva krivda za kršitev cestno prometnega predpisa, huda telesna poškodba je le objektivni pogoj kaznivosti.
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - pooblaščenec
Pritožnik ni ne dolžnik v tem izvršilnem postopku oziroma njegov zakoniti zastopnik, ne pooblaščenec dolžnika, zato je njegova pritožba nedovoljena. Pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ni obenem tudi pooblastilo za zastopanje v izvršilnem (ali sploh katerem) postopku.
Glede na določila 132. člena ZOR o učinkih razdrte pogodbe, v posledici pogodbena stranka izgubi zahtevek na izpolnitev pogodbe, kar sta kumulirana zahtevka primarnega tožbenega zahtevka tožeče stranke. Fiducija je namreč oblika sodobnega zavarovanja, vendar si jo je glede predmeta (delnic), ki ne trpi omejitev, kakršne so značilne za fiducio cum amico ali fiducio cum creditore contracta, mogoče predstavljati le v okviru mandatnega razmerja oziroma odstopa v zavarovanje po 445. členu ZOR. Tega z drugotožencem tožnica ni niti zatrjevala. Skratka, tožeča stranka za "fiduciarno razmerje" z drugotožencem ni podala niti dejanske, niti pravne podlage, sklicevanje na navedbe o (zgolj) fiduciarnem lastništvu drugotoženca na spornih delnicah v preambuli sporne pogodbe, 2. členu sporazuma II. in izjavi o odpovedi prednostni pravici pri nakupu delnic drugotoženke z dne 14.10.1994 (A18) pa za podlago tožbenega zahtevka na izročitev spornih delnic ne zadoščajo.