Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču ter je tretji ... izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 15, 15.
pravni interes za pritožbo - delna ustavitev izvršbe
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi predloga za izvršbo. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžničine pritožbe.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Dolžnik, ki zatrjuje, da spornih nepremičnin ne namerava prodati, z izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin ne bo utrpel nikakršnih posledic.
ZNP člen 123, 123/2, 123, 123/2. ZIZ člen 17, 236, 17, 236.
delitev solastnine
Pravnomočen sklep, s katerim je v nepravdnem postopku določeno, da se delitev solastne nepremičnine opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička, je izvršilni naslov.
Sodišče prve stopnje dolžniku z izpodbijanim sklepom ponovno naložilo v plačilo glavnico, zmanjšano za že plačane zneske, zamudne obresti in stroške postopka. Taka odločitev pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77.
Tožnica od toženca ne more veljavno terjati stroškov uporabe prostorov, ki jih je zasedalo podjetje, last toženca. Terja jih lahko le od podjetja, ki je samostojni pravni subjekt.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - zahtevek - motilno dejanje - posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - materialno pravdno vodstvo
Ker tožeča stranka ni opredelila motitvenega dejanja, sodišče pa v obrazložitvi obrazlaga obseg posesti, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato bo v nadaljevanju postopka treba pozvati tožečo stranko, da opredeli motitvena dejanja, saj je od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
Čeprav bi bile okoliščine, ki jih navaja pritožnica, resnične, jih ni moč upoštevati. Izvirajo namreč iz notranje organizacije in poslovanja tožeče stranke, kar na pravico do povračila stroškov nasprotne stranke ne more imeti vpliva. Stroške tožene stranke, ki jih je imela v zvezi z vloženim pravnim sredstvom, pa bi pritožnica lahko preprečila, če bi predlog za izvršbo glede plačane glavnice umaknila takoj po prejemu plačila.
ZOR člen 122, 488, 488/2, 488/3, 122, 488, 488/2, 488/3.
odškodninska odgovornost - pravice kupca
Nesprejemljiv je zaključek prvostopnega sodišča, da kršitve pogodbene obveznosti ni, ker ni bilo obveznosti tožene stranke po pogodbi oziroma je ta odpadla zaradi določila 122. člena ZOR. Po 488. členu ZOR ima namreč kupec poleg možnosti uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz 1. odst. tega člena, možnost uveljavljati tudi odškodninskega (primerjaj 2. in 3. odst. 488. člena ZOR).
Opravilna številka in navedba: "ugovarjam sklepu, ki sem ga prejel 14.6.1999", dovolj določno opredeljujeta, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 26.5.1999.
Objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči z dnem zamude, torej z datumom naroka, ki se ga tožeča stranka ni udeležila. Sodba zaradi odpovedi se lahko izda, če sta izpolnjena pogoja iz 455. člena ZPP, to je izostanek tožeče stranke z naroka, čeprav je bila v redu povabljena in pogoj iz 456. člena ZPP, da je bila stranka v vabilu na glavno obravnavo na posledice izostanka opozorjena.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
krivda - telesna okvara - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče prve stopnje ni ugotovilo krivdne oblike v razmerju do poškodbe pri kaznivem dejanju po čl. 325/1 KZ. Pri tem kaznivem dejanju se zahteva krivda za kršitev cestno prometnega predpisa, huda telesna poškodba je le objektivni pogoj kaznivosti.
Sodišče je dolžno uporabiti milejši zakon, če se je kazenski zakon spremenil po izvršitvi kaznivega dejanja, vse dokler ni izrečena pravnomočna sodna odločba.
Glede na določila 132. člena ZOR o učinkih razdrte pogodbe, v posledici pogodbena stranka izgubi zahtevek na izpolnitev pogodbe, kar sta kumulirana zahtevka primarnega tožbenega zahtevka tožeče stranke. Fiducija je namreč oblika sodobnega zavarovanja, vendar si jo je glede predmeta (delnic), ki ne trpi omejitev, kakršne so značilne za fiducio cum amico ali fiducio cum creditore contracta, mogoče predstavljati le v okviru mandatnega razmerja oziroma odstopa v zavarovanje po 445. členu ZOR. Tega z drugotožencem tožnica ni niti zatrjevala. Skratka, tožeča stranka za "fiduciarno razmerje" z drugotožencem ni podala niti dejanske, niti pravne podlage, sklicevanje na navedbe o (zgolj) fiduciarnem lastništvu drugotoženca na spornih delnicah v preambuli sporne pogodbe, 2. členu sporazuma II. in izjavi o odpovedi prednostni pravici pri nakupu delnic drugotoženke z dne 14.10.1994 (A18) pa za podlago tožbenega zahtevka na izročitev spornih delnic ne zadoščajo.
Sodišče prve stopnje s tem, ko na podlagi določbe 32. čl. ZKP ni združilo dveh postopkov, ki tečeta pred različnima okrajnima sodiščema zoper istega obdolženca, ni kršilo kazenskega postopka. Do združitve postopka lahko pride le do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbenem postopku. Po zakonu je za sodišče združitev zgolj možnost, ne pa obveznost. Če do združitve postopka ne pride, tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj na ta način ne more biti prizadeta stvarna pristojnost.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, in zato izdalo sodbo brez glavne obravnave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj bi glavno obravnavo moralo opraviti, ker predpostavka, da dejansko stanje med strankami ni sporno, ki jo za izdajo sodbe brez naroka določa 496. člen ZPP, ni bila izpolnjena.
Res je, da neenaka sodna praksa lahko prizadene ljudi. Vendar pa se pritožnik ne more uspešno sklicevati na morebitne nepravilnosti v drugih primerih ter v imenu načela enakosti pred zakonom (14. čl. Ustave Republike Slovenije) tudi zase zahtevati enakost "v nepravnosti".