Šteje se, da je vročitev opravljena tistega dne, ko je stranka odločbo sodišča dejansko prejela, če je na vročilnici napisan drug datum in ne datum dejanskega prejema odločbe.
ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
Glede na to, da bi zatrjevano dejstvo plačane kupnine lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično in da je dolžnikove navedbe v zvezi z dokazi moč razumeti kot predlog za izvedbo dokaza z listinami, ki se nahajajo pri tretji osebi, je ugovor obrazložen.
Sodišče je glede višine dolga in obračuna obresti svojo odločitev oprlo na listine, to je izpiske iz poslovnih knjig, ki jih je predložila tožeča stranka. Ker tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov oz. ni ponudila drugačnga obračuna obresti, je odločitev sodišča obrazložena s tem, da se sklicuje na navedene listine.
ZOR člen 381, 381-2, 381, 381-2. ZIZ člen 55, 55/1-11, 55, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje
Ker med mld. upnikom rojenim 9.12.1983 in dolžnikom kot njegovim očetom še vedno traja roditeljska pravica in ker po določbi 2. tč. 381. člena ZOR zastaranje ne teče med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljanemu ugovoru zastaranja.
Tožnica od toženca ne more veljavno terjati stroškov uporabe prostorov, ki jih je zasedalo podjetje, last toženca. Terja jih lahko le od podjetja, ki je samostojni pravni subjekt.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - zahtevek - motilno dejanje - posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - materialno pravdno vodstvo
Ker tožeča stranka ni opredelila motitvenega dejanja, sodišče pa v obrazložitvi obrazlaga obseg posesti, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato bo v nadaljevanju postopka treba pozvati tožečo stranko, da opredeli motitvena dejanja, saj je od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
Ni podlage za uporabo 157. čl. ZPP, če je tožena stranka na prvem naroku pripoznala tožbeni zahtevek, vendar je dala povod za tožbo. Kljub opominu namreč ni izpolnila obveznosti po kupoprodajni pogodbi o izpolnitvi davčne obveznosti in o notarski overovitvi pogodbe, tako da je bila tožba potrebna.
Sodišče bi moralo s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del, s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl.
Prav zaradi zakonske zahteve, da je upnik (obvezno) navzoč pri rubežu, sicer sodišče izvršbo ustavi (3. odst. 82. člena ZIZ), je (posebno) obveščanje upnika s strani sodišča o brezuspešnem poskusu rubežu nepotrebno, ker je upniku tako dejstvo že znano. Zato tudi v ZIZ takšno obvestilo ni predvideno.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
Z vmesno sodbo se po 330. členu ZPP odloča le o podlagi zahtevka, ne pa tudi glede višine zneska. Zato pritožbenih navedb stranke, ki se nanašajo na višino zahtevka ni mogoče upoštevati, ker bodo te navedbe relevantne šele pri končni sodbi.
Če sodišče v sodbi po kratkih povzetkih izvedenjskih mnenj sodnega medicinca in izvedenca cestno-prometne stroke navede le, da ju v celoti sprejema, pri tem pa ne navede razlogov o izvedenčevi ugotovitvi, da oškodovanec (ki je hodil sredi noči po sredini obdolženčevega neosvetljenega voznega pasu) zaradi visoke vinjenosti ni bil sposoben za udeležbo v cestnem prometu, niti se ne opredeli do ugotovitve cestno-prometnega izvedenca, da bi oškodovanca zadel tudi, če bi vozil s hitrostjo manjšo od omenjene (omejitev 50 km/h), stori s tem bistveno kršitev določil ZKP po členu 371/I tč. 11.
Nastalih stroškov s preložitvijo glavne obravnave zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik na narok za glavno obravnavo nista pristopila, ni mogoče obravnavati kot zakrivljenih stroškov le takrat, kadar je ugotovljeno, da sta procesna udeleženca storila vse, kar je v njuni moči, da se nastanku nepotrebnih stroškov zaradi preložitve glavne obravnave izogneta.
ZOR člen 446, 446/1, 446/4, 446/5, 446, 446/1, 446/4, 446/5.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga
Prevzem dolga med dolžnikom in prevzemnikom se opravi s pogodbo. Pogodbenika lahko od upnika zahtevata, da se v določenem roku izreče ali v prevzem dolga privoljuje. Če se o tem ne izreče v roku, se šteje, da je privolitev odklonil. V takem primeru ne pride do veljavnega prevzema dolga, ampak je možen le prevzem izpolnitve.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
krivda - telesna okvara - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče prve stopnje ni ugotovilo krivdne oblike v razmerju do poškodbe pri kaznivem dejanju po čl. 325/1 KZ. Pri tem kaznivem dejanju se zahteva krivda za kršitev cestno prometnega predpisa, huda telesna poškodba je le objektivni pogoj kaznivosti.
Odločitev sodišča prve stopnje o obtožbi ne more sloneti zgolj na izpovedi, kot prič nezanesljive zasebne tožilke in njenega moža, ob možnosti kontrole njunih izpovedi z drugimi dokazi.