Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, in zato izdalo sodbo brez glavne obravnave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj bi glavno obravnavo moralo opraviti, ker predpostavka, da dejansko stanje med strankami ni sporno, ki jo za izdajo sodbe brez naroka določa 496. člen ZPP, ni bila izpolnjena.
Sodišče je dolžno uporabiti milejši zakon, če se je kazenski zakon spremenil po izvršitvi kaznivega dejanja, vse dokler ni izrečena pravnomočna sodna odločba.
Nastalih stroškov s preložitvijo glavne obravnave zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik na narok za glavno obravnavo nista pristopila, ni mogoče obravnavati kot zakrivljenih stroškov le takrat, kadar je ugotovljeno, da sta procesna udeleženca storila vse, kar je v njuni moči, da se nastanku nepotrebnih stroškov zaradi preložitve glavne obravnave izogneta.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku z navedbo, da je sodišče prve stopnje to kršitev zagrešilo, ko se po mnenju pritožnika sodba opira na izjavo obdolženca, ki jo je dal policistu, torej organu za notranje zadeve.
Tako naj bi šlo po mnenju pritožnika za opiranje sodbe na nedovoljen dokaz, na katerega se glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku sodna odločba ne more opirati. Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 6 le ocenilo obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan v kazenskem postopku v navzočnosti zagovornika pred sodnikom torej v fazi, v kateri je bil njegov položaj popolnoma varovan z vsemi procesnimi kavtelami.
Sodišče prve stopnje se ne opira na obvestilo obdolženca, ki ga je dal Organom za notranje zadeve po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ta obdolženčeva izpovedba je bila tudi pravilno s sklepom izločena iz spisa.
ZOR člen 446, 446/1, 446/4, 446/5, 446, 446/1, 446/4, 446/5.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga
Prevzem dolga med dolžnikom in prevzemnikom se opravi s pogodbo. Pogodbenika lahko od upnika zahtevata, da se v določenem roku izreče ali v prevzem dolga privoljuje. Če se o tem ne izreče v roku, se šteje, da je privolitev odklonil. V takem primeru ne pride do veljavnega prevzema dolga, ampak je možen le prevzem izpolnitve.
Ugotovitvena tožba je dopustna samo, če ima tožnik pravni interes na ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, pristnosti ali nepristnosti listine. Sodišče mora uradoma raziskati, ali je ugotovitveni interes podan, ta pa mora obstojati še na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi, kasneje pa je odpadel, sodišče takšno ugotovitveno tožbo prav tako zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
Sodišče prve stopnje s tem, ko na podlagi določbe 32. čl. ZKP ni združilo dveh postopkov, ki tečeta pred različnima okrajnima sodiščema zoper istega obdolženca, ni kršilo kazenskega postopka. Do združitve postopka lahko pride le do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbenem postopku. Po zakonu je za sodišče združitev zgolj možnost, ne pa obveznost. Če do združitve postopka ne pride, tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj na ta način ne more biti prizadeta stvarna pristojnost.
KZ člen 133, 133/2, 133, 133/2. ZKP člen 373, 373.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - poškodba
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni razjasnilo dileme, ali gre za poškodbo ali pa za bolezensko spremembo. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z vmesno sodbo se po 330. členu ZPP odloča le o podlagi zahtevka, ne pa tudi glede višine zneska. Zato pritožbenih navedb stranke, ki se nanašajo na višino zahtevka ni mogoče upoštevati, ker bodo te navedbe relevantne šele pri končni sodbi.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
krivda - telesna okvara - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče prve stopnje ni ugotovilo krivdne oblike v razmerju do poškodbe pri kaznivem dejanju po čl. 325/1 KZ. Pri tem kaznivem dejanju se zahteva krivda za kršitev cestno prometnega predpisa, huda telesna poškodba je le objektivni pogoj kaznivosti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20612
KZ člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZKP člen 36, 36/1, 36, 36/1.
žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje - nepristojnost sodišča - spor o pristojnosti
Ni podana javna žaljiva obdolžitev (2. odst. 171. čl. KZ), če je obdolženec domnevno žaljive trditve izrekel, ko je bil zaslišan kot priča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, novinar pa je v poročilu s seje te trditve povzel in jih objavil v radijskih poročilih. Gre za dvoje po času, kraju in načinu različnih ravnanj in odgovornosti, z različnimi pravnimi posledicami.
Prav zaradi zakonske zahteve, da je upnik (obvezno) navzoč pri rubežu, sicer sodišče izvršbo ustavi (3. odst. 82. člena ZIZ), je (posebno) obveščanje upnika s strani sodišča o brezuspešnem poskusu rubežu nepotrebno, ker je upniku tako dejstvo že znano. Zato tudi v ZIZ takšno obvestilo ni predvideno.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - pooblaščenec
Pritožnik ni ne dolžnik v tem izvršilnem postopku oziroma njegov zakoniti zastopnik, ne pooblaščenec dolžnika, zato je njegova pritožba nedovoljena. Pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ni obenem tudi pooblastilo za zastopanje v izvršilnem (ali sploh katerem) postopku.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - pooblaščenec zasebnega tožilca - pravica do sodnega varstva
Tožencu ni odvzeta možnost obravnavanje pred sodiščem, če se glavne obravnave udeleži pooblaščenec, toženec pa se brez opravičila glavne obravnave, vabljen z vabilom z zaslišanjem strank, ni udeležil.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.