ZPP (1977) člen 353, 368, 370, 353, 368, 370. ZDR člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZTPDR člen 17, 17/1, 17/2, 17/5, 17, 17/1, 17/2, 17/5.
razporeditev delavcev - pogoj - delovna uspešnost
Delavca je mogoče zakonito razporediti iz enega delovnega mesta na drugo, če so podani pogoji po 1. in 2. odst. 17. člena ZTPDR (nujne potrebe dela, stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanje, zmožnosti), ne glede na to, ali je delavec uspešno opravljal delo na prejšnjem delovnem mestu ali ne.
Kadar tožeča stranka opredeli vrednost spora enotno za več nedenarnih tožbenih zahtevkov, glede pritožbe proti odločitvi glede enega od tožbenih zahtevkov pri odmeri takse ni mogoče upoštevati določbe 4. točke 25. člena ZST, temveč se taksa odmeri upoštevaje vrednost spora.
ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 380, 380-2, 117, 117/1, 121, 380, 380-2. ZPP člen 120, 120.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje, če odvetniška pisarna tožnika "zatakne" sklep o predložitvi še enega izvoda revizije v nek drug spis, zaradi česar tožnik ni pravočasno predložil še tretjega izvoda revizije v naknadnem roku in je sodišče revizijo zavrglo.
Kadar sodišče oceni, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (kateremu dolžnik ugovarja v celoti ali samo v naložitvenem delu) utemeljen, ga ne pošilja v odgovor upniku (kot je to storilo prvostopno sodišče), ampak ga skladno z določilom 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Zatem se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Določilo 57. čl. ZIZ, po katerem se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor vroči upniku, velja le za primer izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagala skupno in sporazumno. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odstopiti ali obremeniti.
ZPP (1977) člen 137, 138, 365, 365/2, 137, 138, 365, 365/2. ZDR člen 103, 103.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Čeprav je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke vročen tudi tožnici dva dni kasneje kot pooblaščencu, takšna vročitev nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročena pooblaščencu. Če je bila tožba vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve pooblaščencu, se šteje, da je bila vložena prepozno, čeprav je bila vložena v 15 dneh od dneva vročitve sklepa delavcu, ker prekluzivni rok teče od vročitve pooblaščencu.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti
Za vprašanje ali je prišlo do zmanjšanja stečajne mase ali ne je bistveno tudi, da tožena stranka ni mogla prekiniti dobave električne energije, ker je na tem gospodarskem področju monopolist. Zato je poslovni odnos, ki je potekal med stečajnim dolžnikom in toženo stranko v toliko poseben, ker je tožena stranka morala dobavljati električno energijo, saj ta ves čas priteka po električni žici in je tožena stranka za razliko od drugih dobaviteljev ni mogla prekiniti, ne da bi za to obstojali v splošnih pogojih predpisani pogoji. Glede na splošne pogoje pa tožena stranka, ne glede na to, da je dobila plačano električno energijo na podlagi v tem postopku izpodbijanih pravnih dejanj v zvezi s sklenjenimi pogodbami o asignaciji in cesiji, ne bi mogla ravnati tako, da bi odklonila tak način plačila. Plačila tožeče stranke toženi in neprekinjen tek dobavljene električne energije sta tako povezana, da je tudi glede na dvomesečen zamik pri plačilu energije šlo le za spremembo oblike premoženja pri stečajnem dolžniku. Tožeča stranka je dobivala električno energijo, tožene stranke pa je prejemala plačila zanjo.
Mesto Ljubljana za odkup stanovanja ni pasivno legitimirano, ker gre za stanovanje, katerega lastnik je po določbi 114. čl. SZ postala Skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije.
Sodišče lahko oprosti stranko plačila takse le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
Po določbi 196. čl. ZOR je pogoj za spremembo že določene rente ta, da se pozneje znatneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. O tem, katere so tiste nove okoliščine, ki bi nastopile po sporazumni določitvi višine mesečne rente, ne da bi bile znane, objektivno dane oz. ugotovljive že ob njeni določitvi, in ki bi v času od 21.7.1997 do 27.11.1997 (oz. po sodbi sodišča prve stopnje celo do 1.8.1997) narekovale njeno spremembo oz. zvišanje, ni potrebnih dejanskih ugotovitev v razlogih prvostopne sodbe. To je pomembno še zlasti spričo dejstva, ker tožnik s toženo stranko sklenjene poravnave ne izpodbija (na primer zaradi zmote kot ene izmed oblik napake volje - čeprav ponuja trditve ravno v smeri takšne kvalifikacije), niti ne zatrjuje, da bi šlo morebiti za novo škodo, katere obseg v času sklenitve poravnave ni bil znan ali ugotovljiv.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Nekonkretizirane ugovorne navedbe, da višina v tem postopku uveljavljane terjatve ne ustreza stanju dejanskega dolga, ob nedokazanih trditvah dolžnikov o plačilu upnikove terjatve ne predstavljajo obrazloženega ugovora v smislu 5. odst. 62. člena v zvezi s 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - naslov dolžnika
Podatki v spisu zaenkrat ne dajejo podlage za zaključek, da naslov, ki ga je upnik kot dolžnikovega navedel v predlogu za izvršbo, ni pravilen. Iz nobenega od teh zaznamkov namreč ni mogoče razbrati, da bi se dolžnik iz tega naslova odselil oz. da je na tem naslovu neznan, kar je bila podlaga za izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da predlog za izvršbo popravi tako, da navede pravilen dolžnikov naslov. Zato tudi ni na mestu sankcija z ustavitvijo izvršbe, ki je bila posledica brezuspešnega poteka roka za predložitev zahtevanega podatka.
ZIZ člen 34, 34/3, 168, 168/1, 34, 34/3, 168, 168/1.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - izvršba na nepremičnine
Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran.
ugovor tretjega - zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - izvršilni postopek
V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
Pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 20. člena ZPP, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno, je pravilno. Slednji člen namreč določa, da se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno in sicer najpozneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni bilo, pa dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari na prvem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz tožbenih trditev, temelji tožeča stranka tožbeni zahtevek na odškodninski odgovornosti toženih strank. Ker v teh primerih ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča, kot pa sodišča, ki je prejelo omenjeno tožbo v obravnavno, je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 2. odstavka 20. člena ZPP in je storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, slednja pa je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 354. člena v zvezi z 2. odstavkom 20. člena ZPP).
aktivna legitimacija - ugovor toženca - utemeljenost tožbenega zahtevka
Če tožena stranka zatrjuje, da s tožečo stranko ni bila v poslovnem razmerju, ugovarja aktivni legitimaciji tožeče stranke. Od obstoja legitimacije tožeče stranke je odvisna presoja (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka. Iz predložene pogodbe namreč ne izhaja, da bi bila na njeni podlagi tožeča stranka upravičena v svojem imenu nastopati pred sodiščem za plačilo vtoževanih zneskov. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo, da bi terjatev na kak način prešla na tožečo stranko.