ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 154, 154/2, 173, 177.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost
Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti.
začasno presežni delavec - pogoji in kriteriji - ponoven postopek ugotavljanja
1. Delodajalec mora tudi pri ugotavljanju začasnih presežkov izpeljati postopek, tako kot to določa 30. in 31. člen ZDR in upoštevati kriterije, ki so navedeni v 3. odst. 31. člena ZDR. 2. Po preteku šestih mesecev mora delodajalec ponovno preverjati in ugotavljati, če razlogi za čakanje na domu še obstajajo in na novo izdati sklep o čakanju, sicer pa mora izvesti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.
Če pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke določa, da se pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti med drugim upoštevajo olajševalne in oteževalne okoliščine, kot je prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje in drugo, mora to upoštevati sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. V postopku mora pridobiti oceno tožniku nadrejenih delavcev o prejšnjem delu tožnika ter o njegovem odnosu do dela, ugotoviti, ali je že bil disciplinsko obravnavan ter presoditi, ali je pri tožniku podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala pogojno odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, prav tako pa mora upoštevati, da si je tožnik protipravno prisvojil denarna sredstva majhne vrednosti (800,00 SIT).
ZPP člen 155, 155/1, 338. ZZDV člen 13, 13/1, 21, 21/1, 21/1, 33, 35, 76, 76/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 2, 2/2.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - odvetnik - nagrada odvetniku - davek na dodano vrednost (DDV)
Stroški zastopanja po določbi 2. odst. 2. čl. Odvetniške tarife (1995) prestavljajo seštevek cene odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Stroški zastopanja so po Zakonu o davku na dodano vrednost (1998) davčna osnova, od katere plača odvetnik davek na dodano vrednost (člen 21 ZDDV), če je davčni zavezanec. Po 1. odst. 13. čl. je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, kar pomeni, da je tudi odvetnik davčni zavezanec. Po 1. odst. 76. čl. ZDDV pa osebe iz 13. čl. tega zakona postanejo davčni zavezanci, če so v letu 1998 dosegle promet, večji od 5.000.000. Če je odvetnik davčni zavezanec, je strošek v zvezi z zastopanjem tudi DDV, zato mora sodišče pri odločanju, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti pravdni stranki, ki je v pravdi uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila DDV od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih bo priznalo odvetniku po 155/1 ZPP.
ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 78, 80, 80/2, 78, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ugotovitveni sklep, s katerim je tožeča stranka obvestila tožnico, da je dne 1.4.1993 sklenila pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30.4.1994 in da ji s tem dnem prenehajo vse pravice iz delovnega razmerja, ima značaj obvestila o izteku delovnega razmerja za določen čas, zato pravni pouk v tem primeru ni potreben. Pri ugotavljanju, ali je tožnica zahtevo za varstvo pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja vložila pravočasno, je odločilno, kdaj je zvedela za kršitev pravic. Ker je izvedela za kršitev pravic najkasneje takrat, ko ji je delovno razmerje prenehalo, bi zaradi tega morala zahtevo vložiti v 15 dneh od prenehanja delovnega razmerja, sicer je prepozno zahtevala sodno varstvo pravic.
Kršitev konkurenčne klavzule s strani nekdanjega delavca tožeče stranke, sicer ustanovitelja in zastopnika tožene stranke, ni pogoj za dejanje nelojalne konkurence, saj je dejanje prekinitve poslovnega razmerja med drugimi podjetji lahko že samo po sebi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-12, 339, 339/1, 339/1-12.
ugovor dolžnika - bistvena kršitev določb postopka - res iudicata
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 365. členu določa, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, ugodi pritožbi in sklep razveljavi. Okrajno sodišče v Sevnici je izdalo sklep, v katerem je ponovno odločilo o že odločeni stvari. Višje sodišče je namreč v istem postopku že sklenilo, da se sporna zadeva nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Krškem v pravdnem postopku.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
Ker je v spisu prezentat sodišča in kuverta, iz katerih izhaja, da je ugovor prepozen, dolžnica ne more uspešno dokazovati pravočasnost ugovora s potrdilom o oddani priporočeni pošiljki.
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
Če na javni dražbi nepremičnin kot najboljša ponudnika sodelujeta dve osebi, ki želita kupiti nepremičnino v celoti po določenih deležih, mora sodišče v sklepu o domiku navesti, da je znesek kupnine enoten in da za njeno plačilo oba zdražitelja odgovarjata solidarno.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
napotitveni sklep
Stečajni senat mora natančno ugotoviti, katere terjatve je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal in le za prerekane terjatve izdati ustrezne napotitvene sklepe.