ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
napotitveni sklep
Stečajni senat mora natančno ugotoviti, katere terjatve je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal in le za prerekane terjatve izdati ustrezne napotitvene sklepe.
predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZOR člen 313, 313.
pritožba dolžnika
Za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe dolžnik nima pravnega interesa. Prvo sodišče je dolžnikovo delno plačilo obveznosti upoštevalo v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.
Če je tožnica solastnica vozila, v katerem je bila poškodovana in iz katerega obveznega zavarovanja terja odškodnino, bo za pravilno uporabo 178/4 čl. ZOR treba upoštevati pravila o izključitvi jamska za solastnike po Zakonu o obveznem zavarovanju v prometu.
Če sodišče ugotovi, da ni krajevno pristojno za dovolitev izvršbe, ne more zavrniti izvršilnega predloga, ampak se lahko izreče le za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.
disciplinski postopek - vpogled pooblaščenca delavca v pravilnik delodajalca
Če disciplinska komisija na disciplinski obravnavi odreče tožnikovemu pooblaščencu vpogled v pravilnik tožene stranke, to ne predstavlja bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost disciplinskega postopka, saj je imel pooblaščenec možnost vpogleda v pravilnik kasneje in se je na konkretne določbe pravilnika skliceval v ugovornem postopku.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 368, 370, 154, 354, 354/2, 368, 370. ZDSS člen 4, 4-2, 22, 4, 4-2, 22. ZTPDR člen 1, 13, 59, 1, 13, 59.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - odpoklic in odpravnina direktorja
Za odločanje o odpoklicu direktorja in plačilu odpravnine direktorju je pristojno delovno sodišče, če je bil direktor oz. poslovodni delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu.
Za dolžnika, ki je pravna oseba, ne predstavlja opravičenega vzroka za zamudo roka okoliščina, da je njegovo pošiljko iz poštnega predala, ki ga ima skupno z drugim podjetjem, prevzela delavka drugega podjetja, pri čemer dolžnik ne zatrjuje, da za kaj takšnega ni bila pooblaščena.
ZPPSL člen 15, 95, 15, 95. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 273, 9, 9/2, 239, 270, 273.
stečajni postopek - začasna odredba
Določba 95. člena ZPPSL ni izključila določb ZIZ glede preostalih pogojev za izdajo začasnih odredb, ki jih predpisujeta določbi 270. in 272. člena. Stečajni senat namreč lahko izda začasno odredbo po uvedbi stečajnega postopka na predlog katerega koli upnika (ne le upnika iz 3. odst. 90. člena ZPP), če verjetno izkaže svojo terjatev (95. člen ZPPSL). Ta pa je lahko denarna ali pa nedenarna. Ker se vsebine denarnih in nedenarnih terjatev razlikujejo so tudi za zavarovanje teh terjatev predpisani različni pogoji, ki jih pa mora stečajni senat ugotavljati, saj upnik, s tem izkazuje svoj interes za tovrstno pravno varstvo.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-12, 339, 339/1, 339/1-12.
ugovor dolžnika - bistvena kršitev določb postopka - res iudicata
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 365. členu določa, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, ugodi pritožbi in sklep razveljavi. Okrajno sodišče v Sevnici je izdalo sklep, v katerem je ponovno odločilo o že odločeni stvari. Višje sodišče je namreč v istem postopku že sklenilo, da se sporna zadeva nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Krškem v pravdnem postopku.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
Zahtevka v postopku za izdajo začasne odredbe in v obravnavanem pravdnem postopku sta bila smiselno povezana, saj sta se oba vodila med istima strankama in tudi namen, zaradi katerega je tožeča stranka sprožila oba postopka, je bil isti - preprečitev vnovčitve akceptnega naloga. Z umikom spornega akceptnega naloga pri Agenciji za plačilni promet je toženec smiselno izpolnil tožnikov zahtevek, zato je tožnik tudi povsem pravilno in v skladu z določili 1. odst. 158. čl. ZPP umaknil tožbo in zahteval povrnitev pravdnih stroškov.
Če na javni dražbi nepremičnin kot najboljša ponudnika sodelujeta dve osebi, ki želita kupiti nepremičnino v celoti po določenih deležih, mora sodišče v sklepu o domiku navesti, da je znesek kupnine enoten in da za njeno plačilo oba zdražitelja odgovarjata solidarno.