Pritožba pravilno opozarja, da se zaščita blagovnih znamk presoja po ZIL, izdajanje javnih glasil pa po Zakonu o javnih glasilih. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima prizadeti imetnik pravice do uporabe blagovne znamke pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane blagovne znamke vse do izdaje pravnomočne odločbe, ki bi mu to pravico oporekala.
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.
prevozna pogodba - zahtevek za plačilo prevoznine - odškodnina
Naročnik prevoza ni dokazal, da je pravočasno uveljavljal zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude pri prevozu. V pravdi tudi ni navedel odločilnega dejanskega stanja glede nastale škode in njene višine. Povračila škode v pravdi tudi ni uveljavljal z ustreznim pravovarstvenim zahtevkom.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZZT člen 23, 23/3, 24, 23, 23/3, 24. ZTPDR člen 8, 8/4, 8, 8/4.
osebno delovno dovoljenje - državljanstvo RS
1. Če delavec - tujec ni imel dne 18.7.1992 (dan uveljavitve ZZT) vložene zahteve za sprejem v državljanstvo, mu je rok za podajo vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja potekel po 90 dneh od uveljavitve ZZT (16.10.1992), in ne šele po preteku 90 dni od dneva dokončnosti (negativne) odločbe o državljanstvu. Ker za osebno dovoljenje v navedenem roku 90 dni ni zaprosil, mu je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu. 2. Ker tožnik, kot tujec, v zakonitem roku ni zaprosil za izdajo delovnega dovoljenja, mu je bilo, ob ugotovitvi predhodno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, mogoče priznati pravice iz delovnega razmerja le do 16.10.1992.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve v ugovoru so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Kdo je nepooblaščena oseba, ki se je dogovarjala v imenu dolžnika, dolžnik namreč ne pove, ne pove pa tudi, zakaj je zahteval odstranitev reklamnih tabel. Za svoje trditve dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
napotitveni sklep
Stečajni senat mora natančno ugotoviti, katere terjatve je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal in le za prerekane terjatve izdati ustrezne napotitvene sklepe.
Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.
Kršitev konkurenčne klavzule s strani nekdanjega delavca tožeče stranke, sicer ustanovitelja in zastopnika tožene stranke, ni pogoj za dejanje nelojalne konkurence, saj je dejanje prekinitve poslovnega razmerja med drugimi podjetji lahko že samo po sebi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1.
izredno pravno sredstvo - obnova kazenskega postopka
Obnovitveni razlog po 1.točki prvega odstavka 410.člena Zakona o kazenskem postopku je podan, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, če se s pravnomočno sodbo dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača.
Takšne sodbe pa, glede na podatke spisa, v tem postopku ni.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 166, 166/1. ZDR člen 7, 7/4, 7, 7/4.
konkurenčna klavzula
Tožniku pripada dogovorjeno nadomestilo zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, ko ni izkazal priložnosti za dejansko konkuriranje, ker je tožena stranka edini proizvajalec določenih proizvodov v državi, saj se je s pogodbo vnaprej zavezal, da ne bo konkurenčno deloval, kar pa je odločilen razlog, zaradi katerega je upravičen do vtoževanega zahtevka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Vse listine, s katerimi dolžnika dokazujeta, da naj bi za upnika opravljala storitve, so enostransko sestavljene s strani dolžnika. Dolžnika nista predložila nobene listine, ki bi jo podpisal upnik, niti kakšnih drugih dokazil o tem, da bi bile za upnika res opravljene kakšne storitve, zato s temi listinami ni izkazan obstoj terjatve do upnika, torej tudi ne prenehanje upnikove terjatve. Za dovolitev izvršbe zoper oba dolžnika razmerja med upnikom in dolžnikovim dolžnikom niso upoštevna.
Zahtevka v postopku za izdajo začasne odredbe in v obravnavanem pravdnem postopku sta bila smiselno povezana, saj sta se oba vodila med istima strankama in tudi namen, zaradi katerega je tožeča stranka sprožila oba postopka, je bil isti - preprečitev vnovčitve akceptnega naloga. Z umikom spornega akceptnega naloga pri Agenciji za plačilni promet je toženec smiselno izpolnil tožnikov zahtevek, zato je tožnik tudi povsem pravilno in v skladu z določili 1. odst. 158. čl. ZPP umaknil tožbo in zahteval povrnitev pravdnih stroškov.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373-3, 373, 373-2, 373-3.
delni ugovor
Po delnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi več verodostojnih listin je pravdni postopek tekel le glede tiste terjatve, kateri je dolžnik ugovarjal. Zato sodišče v pravdnem postopku lahko odloča le o obstoju te terjatve.
plačilo sodne takse - domneva o umiku zasebne tožbe
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sodne takse plačala, ne drži trditev iz obrazložitve napadenega sklepa, da je nastopila presumpcija umika tožbe zaradi neplačila sodne takse po 180. čl. ZPP.
Glede na to, da sta se stranki prvotne prodajne pogodbe, ki je bila s strani prodajalca v celoti realizirana, naknadno dogovorili, da se predmet prodaje proda (ne pa da se vrne prodajalcu) gre za sklenitev nove pogodbe in ne za sporazumno razvezo prvotne prodajne pogodbe.
Zato tožnik nima proti prvotnemu prodajalcu zahtevka po 210. členu ZOR.