ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZOR člen 313, 313.
pritožba dolžnika
Za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe dolžnik nima pravnega interesa. Prvo sodišče je dolžnikovo delno plačilo obveznosti upoštevalo v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.
Če je tožnica solastnica vozila, v katerem je bila poškodovana in iz katerega obveznega zavarovanja terja odškodnino, bo za pravilno uporabo 178/4 čl. ZOR treba upoštevati pravila o izključitvi jamska za solastnike po Zakonu o obveznem zavarovanju v prometu.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-12, 339, 339/1, 339/1-12.
ugovor dolžnika - bistvena kršitev določb postopka - res iudicata
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 365. členu določa, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, ugodi pritožbi in sklep razveljavi. Okrajno sodišče v Sevnici je izdalo sklep, v katerem je ponovno odločilo o že odločeni stvari. Višje sodišče je namreč v istem postopku že sklenilo, da se sporna zadeva nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Krškem v pravdnem postopku.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1.
izredno pravno sredstvo - obnova kazenskega postopka
Obnovitveni razlog po 1.točki prvega odstavka 410.člena Zakona o kazenskem postopku je podan, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, če se s pravnomočno sodbo dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača.
Takšne sodbe pa, glede na podatke spisa, v tem postopku ni.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 374/98 z dne 14.8.1998 je pravnomočen in izvršljiv. To dokazuje klavzula pravnomočnosti (na l. št. 2 sodnega spisa opr. št. I Plg 374/98), za katero dolžnik ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ.
Po določilu 3. odst. 94. člena ZIL posnemanje blagovne znamke obstoji, če poprečen kupec blaga ali uporabnik storitve ne glede na vrsto blaga ali storitev opazi razliko le, če je posebno pozoren. Po oceni pritožbenega sodišča to pomeni, da je posnemanje kršitev, ne glede na to, na katero vrsto blaga ali storitev znotraj istega razreda po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev se nanaša. Če naj bi se to določilo interpretiralo tako, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi to pomenilo derogiranje določila 22. čl. ZIL. Po tem določilu namreč z znamko zavarovan znak ne izključuje pravice drugega, da uporablja v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga oz. storitev, razen če gre za slovečo znamko.
Glede na to, da sta se stranki prvotne prodajne pogodbe, ki je bila s strani prodajalca v celoti realizirana, naknadno dogovorili, da se predmet prodaje proda (ne pa da se vrne prodajalcu) gre za sklenitev nove pogodbe in ne za sporazumno razvezo prvotne prodajne pogodbe.
Zato tožnik nima proti prvotnemu prodajalcu zahtevka po 210. členu ZOR.
plačilo sodne takse - domneva o umiku zasebne tožbe
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sodne takse plačala, ne drži trditev iz obrazložitve napadenega sklepa, da je nastopila presumpcija umika tožbe zaradi neplačila sodne takse po 180. čl. ZPP.
predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
Tožnikov status vodilnega delavca - direktorja pri toženi stranki je bil vezan na delovno razmerje za nedoločen čas. Zato se spor v zvezi z njegovo razrešitvijo ne more obravnavati v skladu z določbo 250. člena ZGD, temveč le kot spor o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah ter obveznostih iz delovnega razmerja, zaradi česar je za reševanje zadeve pristojno delovno sodišče.
sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni
Sklep, s katerim je stranka odgovorila na prošnjo (ponudbo) druge stranke za odobritev določenih sredstev za ohranitev določenega števila delovnih mest, v katerem je odobrila drugačen znesek in določila število delovnih mest, ki jih je treba ohraniti, je nasprotna ponudba. Druga stranka, ki je s takim sklepom odobrena sredstva sprejela, je s konkludentnim ravnanjem sprejela nasprotno ponudbo.
Zakon o obligacijskih razmerjih v tretjem odstavku 481. čl. določa, da če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj. Pri tem je bistveno, da je prodajalec bil oziroma bi mogel biti obveščen o taki nadaljnji odpravi.
Tožnik ne more ob sklepanju delovnega razmerja (v letu 1995) zahtevati predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi po določbi 135. člena ZDR, saj je navedena določba prehodna določba ZDR in se je nanašala zgolj na delavce, ki so bili ob uveljavitvi ZDR (leta 1990) že v delovnem razmerju, ki so ga sklenili po prej veljavnih predpisih. Za delavce, ki na novo sklepajo delovno razmerje, pa zakon predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi ne pozna, zato se takšna tožba zavrže. Delavec mora najprej skleniti delovno razmerje ter šele nato uveljavljati svoje pravice iz delovnega razmerja, v kolikor meni, da so sklepi delodajalca v nasprotju z zakonom oz. kolektivno pogodbo.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZZT člen 23, 23/3, 24, 23, 23/3, 24. ZTPDR člen 8, 8/4, 8, 8/4.
osebno delovno dovoljenje - državljanstvo RS
1. Če delavec - tujec ni imel dne 18.7.1992 (dan uveljavitve ZZT) vložene zahteve za sprejem v državljanstvo, mu je rok za podajo vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja potekel po 90 dneh od uveljavitve ZZT (16.10.1992), in ne šele po preteku 90 dni od dneva dokončnosti (negativne) odločbe o državljanstvu. Ker za osebno dovoljenje v navedenem roku 90 dni ni zaprosil, mu je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu. 2. Ker tožnik, kot tujec, v zakonitem roku ni zaprosil za izdajo delovnega dovoljenja, mu je bilo, ob ugotovitvi predhodno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, mogoče priznati pravice iz delovnega razmerja le do 16.10.1992.