ZPP člen 360, 360/1, 360/1-2, 360, 360/1, 360/1-2.
odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Vloga (odgovor na tožbo), ki je po vsebini ni mogoče šteti za pripoznavo zahtevka in iz katere vsaj pavšalno izhaja nasprotovanje zahtevku, je šteti za vlogo iz 3. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP, ki je ovira za izdajo sodbe zaradi izostanka.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 374/98 z dne 14.8.1998 je pravnomočen in izvršljiv. To dokazuje klavzula pravnomočnosti (na l. št. 2 sodnega spisa opr. št. I Plg 374/98), za katero dolžnik ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ.
ZPP člen 461, 461/1, 464, 464/1, 461, 461/1, 464, 464/1.
pogodba o arbitraži
S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.
Pritožba pravilno opozarja, da se zaščita blagovnih znamk presoja po ZIL, izdajanje javnih glasil pa po Zakonu o javnih glasilih. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima prizadeti imetnik pravice do uporabe blagovne znamke pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane blagovne znamke vse do izdaje pravnomočne odločbe, ki bi mu to pravico oporekala.
Ker je v spisu prezentat sodišča in kuverta, iz katerih izhaja, da je ugovor prepozen, dolžnica ne more uspešno dokazovati pravočasnost ugovora s potrdilom o oddani priporočeni pošiljki.
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Vse listine, s katerimi dolžnika dokazujeta, da naj bi za upnika opravljala storitve, so enostransko sestavljene s strani dolžnika. Dolžnika nista predložila nobene listine, ki bi jo podpisal upnik, niti kakšnih drugih dokazil o tem, da bi bile za upnika res opravljene kakšne storitve, zato s temi listinami ni izkazan obstoj terjatve do upnika, torej tudi ne prenehanje upnikove terjatve. Za dovolitev izvršbe zoper oba dolžnika razmerja med upnikom in dolžnikovim dolžnikom niso upoštevna.
Za dolžnika, ki je pravna oseba, ne predstavlja opravičenega vzroka za zamudo roka okoliščina, da je njegovo pošiljko iz poštnega predala, ki ga ima skupno z drugim podjetjem, prevzela delavka drugega podjetja, pri čemer dolžnik ne zatrjuje, da za kaj takšnega ni bila pooblaščena.
predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
ZPPSL člen 15, 95, 15, 95. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 273, 9, 9/2, 239, 270, 273.
stečajni postopek - začasna odredba
Določba 95. člena ZPPSL ni izključila določb ZIZ glede preostalih pogojev za izdajo začasnih odredb, ki jih predpisujeta določbi 270. in 272. člena. Stečajni senat namreč lahko izda začasno odredbo po uvedbi stečajnega postopka na predlog katerega koli upnika (ne le upnika iz 3. odst. 90. člena ZPP), če verjetno izkaže svojo terjatev (95. člen ZPPSL). Ta pa je lahko denarna ali pa nedenarna. Ker se vsebine denarnih in nedenarnih terjatev razlikujejo so tudi za zavarovanje teh terjatev predpisani različni pogoji, ki jih pa mora stečajni senat ugotavljati, saj upnik, s tem izkazuje svoj interes za tovrstno pravno varstvo.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 368, 370, 154, 354, 354/2, 368, 370. ZDSS člen 4, 4-2, 22, 4, 4-2, 22. ZTPDR člen 1, 13, 59, 1, 13, 59.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - odpoklic in odpravnina direktorja
Za odločanje o odpoklicu direktorja in plačilu odpravnine direktorju je pristojno delovno sodišče, če je bil direktor oz. poslovodni delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu.
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.